O nas

1967 – Začetek katoliške karizmatične prenove

Med študenti in profesorji v ZDA, v univerzi Duquesne, v Pittsburghu se hitro širi izkušnja izlitja Svetega Duha. Dogodek se hitro širi najprej po ZDA, nato v Evropi in drugod po svetu. Nastajajo prve molitvene skupine, slavljenja in oblikujejo se prvi voditelji.

1970 - začne delovati ICO

Mednarodni urad za komunikacijo (International Communications Office – ICO) je začel delovati v Ann Arborju (Michigan) na Univerzi Notre Dame, z namenom ohranjanja stikov med različnimi molitvenimi skupinami, ki so nastale iz osebne izkušnje binkošti, znane kot “novo izlitje Duha” ali “krst v Duhu”, ter za zagotavljanje informacij o nastajajočem gibanju.

Dr. Ralp Martin je bil ključen pobudnik delovanja ICO in prvi koordinator. Kardinal Léon-Joseph Suenens je služil kot episkopalni svetovalec ICO in je bil pomemben za večjo prepoznavnost Karizmatične prenove v Katoliški cerkvi.

1973 – Kardinal Suenens postane “cerkveni zaščitnik” karizmatične prenove

Papež Pavel VI. prosi kardinala Léona Josepha Suenensa, enega ključnih očetov 2. vatikanskega koncila, naj spremlja karizmatično prenovo. Kardinal Suenens sprejme vlogo in postane glavni teološki, pastoralni in institucionalni spremljevalec gibanja. On Prenovo podpre, jo zaščiti pred skrajnostmi, pomaga ji najti prostor v Cerkvi, vzpostavi teološko jasnost o darovih in karizmah, poveže prenovo z uradnimi cerkvenimi strukturami in izdaja znamenite Malinske dokumente. Suenens vodi, usmerja, razlaga, umirja in teološko oblikuje karizmatično prenovo. Papež Janez Pavel II. ga večkrat pohvali in potrdi njegovo vlogo. Suenens ostane glavni teološki referent prenove vse do smrti leta 1996.

1977 - poteka posvetovalna seja

Na seji je bilo prisotnih 110 ljudi, ki so zastopali 60 držav, na kateri je bila sprejeta odločitev o ustanovitvi mednarodnega odbora za nadzor dela, ki ga opravlja Urad.

1978 - ustanovljen ICCRO

Mednarodni urad Katoliške karizmatične prenove je bil ustanovljen s sedežem v Bruslju, Belgija. Urad je sestavljalo devet članov iz Evrope, Azije, Severne Amerike, Južne Amerike in Oceanije, skupaj z nadškofom Mechelna‑Bruslja, kardinalom Léonom Suenensom, kot duhovnim svetovalcem. Za namen razvoja odnosov s Svetim sedežem.

1980 – Preselitev mednarodne koordinacije v Rim

Karizmatična prenova se vedno močneje povezuje s Cerkvijo. Mednarodni urad začne delovati blizu Svetega sedeža.
Postopno se oblikuje struktura, ki bo kasneje postala ICCRS.

1985 - ICCRO dobi svojo pisarno v Vatikanu

1990 – Ustanovitev The Catholic Fraternity

Vatikan uradno potrdi Catholic Fraternity of Charismatic Covenant Communities and Fellowships z namenom povezovanja zavezujočih karizmatičnih skupnosti, ki živijo skupnostno življenje, red in zaveze.
Njegova vloga obsega zagotavljanje stabilnosti, formacije in reda v karizmatičnih skupnostih, gradnjo mostu med Cerkvijo in karizmatično prenovo ter organizacijo mednarodnih srečanj za te skupnosti.

14 September 1993 – Uradna potrditev ICCRS-a

Papeški svet za laike izda statut in nastane International Catholic Charismatic Renewal Services (ICCRS).
Njegova vloga zajema mednarodno koordinacijo celotne karizmatične prenove, formacijo voditeljev, izdajo gradiv in tečajev ter organizacijo svetovnih srečanj, obenem pa ohranja odprtost za vse karizmatične skupine in gibanja.

ICCRS povezuje skupine in gibanja po svetu, vodi formacije za voditelje, organizira mednarodne konference, skupne dogodke kjer se izmenjujejo izkušenje, se podpirajo. ICCRS svetuje škofom, izdaja pastoralna priporočila, gradiva in ostaja odprt za vse karizmatične skupine, ne glede na formalne zaveze.

Fraternity deluje vzporedno z ICCRS-om in se osredotoča na skupnosti. V tem obdobju pomaga skupnostim živeti po pravilih in njihovem redu ter jim nudi formacijo in pastoralno spremljanje. Spodbuja mednarodno povezovanje, omogoča izmenjavo izkušenj med skupnostmi in ohranja edinost znotraj globalnega gibanja karizmatične prenove.

12. junij 2015

Papež Frančišek v pismu predsednikoma ICCRS in Catholic Fraternity prvič jasno izrazi željo, da bi Katoliška Karizmatična Prenova po svetu imela eno samo skupno mednarodno službo podpore, ki bi delovala kot služba podpore občestva za celotni »tok milosti«.
To pismo predstavlja začetek procesa, ki vodi k ustanovitvi CHARIS.

25. april 2016

Papež Frančišek v avdienci sprejme delegacijo ICCRS in Catholic Fraternity. Ob tej priložnosti ponovno potrdi potrebo po eni enotni mednarodni službi podpore in imenuje štiri osebe, da pripravijo ustanovitev nove službe in njene statute. Imenovani so Michelle Moran, Pino Scafuro, Oreste Pesare, Julia Torres.

27. april 2016

Papež Frančišek v pismu kardinalu Stanisławu Rylku, takratnemu predsedniku Papeškega sveta za laike, uradno potrdi svojo željo po novi enotni službi za Katoliško Karizmatično Prenovo in zahteval nadaljnje konkretne korake v tej smeri.

3. maj 2016

Pismo kardinala Stanisława Rylka.

29. maj 2017

Akt ustanovitve novosti pri Svetem sedežu: Papež daje pobudo, da se začne delo za oblikovanje takšne službe podpore – priprava novega servisa za Katoliško Karizmatično Prenovo.

8. december 2018

Dikasterij za laike, družino in življenje objavi statut CHARIS-a. Statuti so kanonično odobreni ad experimentum. Določen je namen, struktura in poslanstvo nove službe.

17. december 2018

CHARIS je kanonično ustanovljen kot organ Svetega sedeža z javno pravno osebo, preko Dikasterija za laike, družino in življenje. Imenovani so prvi Moderator, eklezijski asistent in člani Mednarodne službe podpore občestvu.

6. marec 2019

Končno besedilo Statutov CHARIS je predano Dikasteriju za laike, družino in življenje. Statut so pripravili Michelle Moran, Pino Scafuro, Oreste Pesare in Julia Torres s podporo Dikasterija. Ta korak predstavlja zaključek priprave statutov pred uradno promulgacijo in kanonično ustanovitvijo.

9. junij 2019 – BINKOŠTI

Statuti stopijo v veljavo in CHARIS začne delovati.

ICCRS in Catholic Fraternity prenehata obstajati.

CHARIS postane edina mednarodna služba podpore za Katoliško Karizmatično Prenovo.

CHARIS je uradno začel delovati v avdienčni dvorani Pavla VI. ob prisotnosti in besedah ​​svetega očeta papeža Frančiška, kardinala Kevina Farrella, prefekta Dikasterija za laike, družino in življenje, ter p. Raniera Cantalamesse, cerkvenega asistenta CHARIS-a. P. Raniera Cantalamesse je bil v zadnjem konzistoriju leta 2021 imenovan za kardinala.

3. november 2022

Registriran logo CHARISa.

25. april 2024

Odlok o spremembi

Statut