Naše poslanstvo

Krst v Svetem Duhu je izraz, ki ga uporabljamo za posebno izkušnjo Božjega delovanja, pri kateri na globok in oseben način prejmemo Svetega Duha. Gre za duhovno izkušnjo, ki ni ločen zakrament v klasičnem smislu (kot sta krst z vodo ali birma), ampak za poživitev, poglobitev in uresničitev milosti, ki smo jo kot kristjani že prejeli pri zakramentih.

Izraz izhaja iz Svetega pisma, ko Janez Krstnik pravi:

“Jaz vas krščujem v vodi za spreobrnjenje; toda on, ki pride za menoj, je močnejši od mene in jaz nisem vreden, da bi mu nosil sandale. On vas bo krstil v Svetem Duhu in ognju” (Mt 3,11).

Jezus sam obljubi apostolom, da bodo prejeli moč Svetega Duha:

“Toda prejeli boste moč, ko bo Sveti Duh prišel nad vas, in boste moje priče v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji ter do skrajnih mej sveta” (Apd 1,8).

Ta obljuba se izpolni na binkoštni dan, ko Sveti Duh pride nad učence, jih napolni s pogumom, vero in močjo za oznanjevanje evangelija. Kot je zapisano v Apostolskih delih, v drugem poglavju.

Krst v Svetem Duhu se zgodi, ko se zavestno odpremo za delovanje Svetega Duha. Gre za osebno izkušnjo Božje ljubezni, ki pogosto vodi v globljo vero, večje zaupanje v Boga in novo notranjo svobodo. Zavemo se, da Bog ni oddaljena ideja, temveč živa oseba, ki deluje v naših življenjih. Krst v Svetem Duhu kljub temu ni čustveni spektakel, čeprav ga lahko spremljajo močna doživetja (mir, veselje, solze, notranja toplina). Njegovo bistvo ni v občutkih, ampak v spremembi srca in odnosa do Boga, sebe in drugih.

Krst v Svetem Duhu prebudi in/ali okrepi darove Svetega Duha, kot jih opisuje apostol Pavel:

“Enemu je po Duhu dana beseda modrosti, drugemu v skladu z istim Duhom beseda spoznanja. Drugemu vera po istem Duhu, drugemu po istem Duhu milostni darovi ozdravljanja, drugemu delovanje čudežnih moči, drugemu prerokovanje, drugemu razločevanja duhov, drugemu raznovrstni jeziki, drugemu razlaganje jezikov.” (1 Kor 12, 8-10).

Še pomembnejši pa so sadovi Duha, ki so znak resničnega delovanja Svetega Duha v človeku.

“Sad Duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje.”(Gal 5,22-23).

Krst v Svetem Duhu ne nadomešča zakramentov, ampak jih dopolnjuje in oživlja. Človek je Svetega Duha že prejel pri krstu in birmi, vendar je lahko ta dar v življenju »uspavan«. Krst v Svetem Duhu pomeni, da se kristjan zavestno odpre temu daru in dovoli, da Sveti Duh dejavno vodi njegovo življenje.

Krst v Svetem Duhu je povabilo k živemu krščanstvu. Ne gre za privilegij izbranih, ampak za dar, ki je namenjen vsem vernikom. Vodi k osebnemu spreobrnjenju, globlji molitvi, ljubezni do Cerkve in pripravljenosti služiti drugim. Je začetek poti, ne njen konec – poti vsakodnevnega hoje z Bogom v moči Svetega Duha.

Katoliška karizmatična prenova je že od samega začetka del ekumenskega toka milosti. CHARIS je zato v skladu s svojim statutom »orodje za spodbujanje in delo za enost v Kristusovem telesu, kot je izraženo v molitvi Jezusa Kristusa (Jn 17)« (Preambula). Eden njenih najpomembnejših ciljev je »spodbujati ekumensko razsežnost Katoliške karizmatične prenove in spodbujati zavezanost služenju enosti vseh kristjanov« (3. člen, odstavek f).

KAJ JE EKUMENIZEM?

Ekumenizem išče edinost med vsemi kristjani različnih cerkva in cerkvenih skupnosti. Temelj je naša skupna vera v Kristusa in naš krst, v katerem je greh opran, postajamo sinovi in ​​hčere Očeta, bratje in sestre Jezusa Kristusa, del velike družine vere vseh kristjanov in Kristusovi sodelavci v njegovem kraljestvu. Temeljni cilj ekumenizma je, da je Kristusovo telo eno, kakor sta Jezus in Oče eno (Jn 17,21). V ta namen segamo onkraj sebe k našim bratom in sestram v Kristusu in po delu Svetega Duha rastemo v razumevanju, v prijateljstvu drug z drugim in v globljem spreobrnjenju k Jezusu Kristusu. Kot kristjani skupaj oznanjamo Jezusa in oznanjevanju evangelija dodajamo pričevanje naše edinosti.

ŽIVETI EKUMENIZEM:

Katoliška karizmatična prenova je še posebej poklicana k razvijanju vezi s kristjani, ki so krščeni v Svetem Duhu in sodelujejo v istem toku milosti. Nekaj ​​praktičnih načinov, kako se lahko vključimo v ekumenizem:

1. Izobražujte se o tem, kaj naša Cerkev uči o krščanski edinosti, zlasti o Odloku o ekumenizmu drugega vatikanskega koncila in encikliki Janeza Pavla II. o zavezanosti ekumenizmu.
2. Molite za edinost za druge kristjane ter za vodstvo in modrost Svetega Duha pri doseganju teh ciljev.
3. Naučite se ceniti darove, ki si jih prinašamo iz naših verskih občestev.
4. Gojite globoko spoštovanje do vesti, svobode v Kristusu, stališč in praks drug drugega.
5. Bodite pozorni na majhne načine, kako lahko naš govor ali dejanja užalijo ali motijo ​​naše krščanske brate in sestre, in se temu poskušajte izogniti.
6. V odnosih z drugimi kristjani naj bo cilj dobrodelnost. Ljubezen premaga marsikaj.
7. Ko imate odnose z drugimi kristjani, iščite načine, kako lahko skupaj molite in služite tistim, ki jih potrebujejo, zlasti revnim, bolnim, osamljenim, izobčencem, trpečim in vsem na robu družbe.
8. Iščite načine za evangelizacijo in oznanjevanje Kristusa in evangelija skupaj z drugimi kristjani.

Krščanska enost je mogoče doseči le z novimi binkošti, tako osebnimi kot v naših verskih občestvih. Krščanske enosti ne bo brez molitve, brez spreobrnjenja, brez duhovne prenove, brez sprave in brez skupnega dela.

Služenje revnim je ena izmed osrednjih vrednot, ki jih CHARIS goji kot izraz prave krščanske ljubezni. Ob ustanovitvi je CHARIS prejel poslanstvo, ki ga je določil papež Frančišek: »spodbujati služenje revnim in socialno delovanje prek CCR« (Statut CHARIS, 3. člen). Komisija za človeško promocijo znotraj CHARIS ima nalogo pomagati pri uresničevanju tega poslanstva. Soočenje s številnimi krizami našega časa nas spodbuja, da »sanjamo: pot do boljše prihodnosti« z evangelijem, kot je papež Frančišek poudaril med krizo covida. S Svetim Duhom lahko navadni in navdihnjeni ljudje, ki delujejo skupaj kljub svojim razlikam, odkrijejo nove možnosti in ustvarjajo dobro za svet.

Poslanstvo karizmatične prenove ni novo. Hraniti ga je treba z molitvijo in konkretnim delovanjem. Kot sad prijateljstva med kardinalom Suenensom in Domom Helderjem Camaro je bilo razvito v dokumentu Malines 3 (1980). Še danes nas spodbuja glas Doma Helderja Camare: »Karizmatiki, moji bratje! Vi, ki radi molite in poslušate Gospoda, ostanite budni in čuječi; bodite del vseh, ki si prizadevajo graditi bolj pravičen in človeški svet, kraljestvo na zemlji.«

Papež Frančišek poudarja, da CHARIS "služi ubogim in tistim, ki najbolj potrebujejo pomoč, fizično ali duhovno« (8. 6. 2019). To pomeni, da nikoli ne smemo odvrniti pogleda od ubogih.

"Vsem, ki ravnajo pravično, pomagaj iz usmiljenja s tem, kar premoreš. Ne bodi malenkosten, kadar daješ miloščino! Če vidiš siromaka, ne odvrni svojega obličja od njega, da tudi Bog ne bo odvrnil svojega obličja od tebe." Tob 4,7

Izbira za revne je predvsem teološka, ne politična ali filozofska, saj »Božje srce ima posebno mesto za revne« (Evangelii Gaudium, 198).

Služiti revnim pomeni biti prisoten, poslušati, pomagati in darovati del sebe, da olajšamo življenje tistim, ki so v stiski. Kriza covida je pokazala, kako ranljivo je človeštvo, a tudi druge krize zahtevajo našo pozornost. Bog nas kliče, da ustvarimo nekaj novega – gospodarski sistem in politiko, ki vključuje revne, ranljive in izključene ter daje ljudem besedo pri odločitvah, ki vplivajo na njihova življenja. Mnogi ljudje in skupine Katoliške karizmatične prenove se konkretno prizadevajo za to po vsem svetu. Deliti moramo svoja dejanja, navdihe in sanje, da služenje postane resnično konkretno.

Tako služenje revnim postane ne le dejanje pomoči, ampak način življenja, ki povezuje skupnost, spodbuja sočutje in omogoča, da ljubezen postane vidna in otipljiva, kot nas vodi Sveti Duh in poslanstvo CHARIS.