NAGOVOR NA SREČANJU CHARIS

Dvorana Pavla VI., sobota, 4. november 2023

Dragi bratje in sestre, dober dan!

Vesel sem, da sem se lahko srečal z vami zdaj, ko se bližamo petletnici vašega delovanja kot »mednarodnega organizma službe podpore za vse izraze katoliške karizmatične prenove« (Statut CHARIS, 1. člen §1).

Vem, da ste vključeni v proces pregleda za nazaj, zato je primerno, da vam zastavim nekaj vprašanj. Kako poteka delo CHARIS-a? Kako napredujejo lokalne Službe podpore občestvu? Kakšne informacije nam pošiljajo? Ali je Katoliška karizmatična prenova po svetu v zdravem stanju? Ali raste v cerkveni zrelosti? To je, seveda, glavni namen vašega delovanja in ga je treba vedno imeti v mislih, zlasti v molitvi. Rast v cerkveni zrelosti.

Pozoren na nedavni razvoj tega »toka milosti« – tako bi ga morali imenovati: tok milosti – ki je Katoliška karizmatična prenova, je CHARIS poklican, da spremlja in vodi vse karizmatične skupnosti v občestvu na poti, ki je pred nami. CHARIS je v nekem smislu »okno« v obsežen in raznolik svet Katoliške karizmatične prenove. Tisti, ki sodelujejo pri njegovem delu, imajo izjemno priložnost, da pogledajo skozi to okno, da pogledajo v daljavo onkraj lokalnih izkušenj in da prepoznajo in cenijo bogate darove, ki jih Sveti Duh podeljuje v kulturnih, družbenih in cerkvenih kontekstih, ki so zelo drugačni od njihovih. Z razločevanjem tega zavedanja in deljenjem teh raznolikih izkušenj lahko CHARIS pri izvajanju svoje službe podpore pomaga posameznim skupinam, da presežejo določena omejena obzorja, in jim ponudi širšo karizmatično in cerkveno perspektivo. Glede omejenih obzorij mi je neka sveta sestra nekoč rekla, da so nekateri katoličani kot konji, ki imajo na očeh plašnice in ne morejo gledati ne v eno ne v drugo smer. Hvala Bogu, da ste vi premagali omejena obzorja in se borite proti njim, kar me veseli.

Eden od ciljev, ki ga predlagate in ki sem ga sam spodbujal, je razširitev »Seminarjev življenja v Duhu« povsod in za vsakogar. To so resnično kerigmatični trenutki, priložnosti za »začetno oznanjevanje« evangelija. Ljudem omogočajo, da srečajo živega Jezusa, v njegovi besedi in njegovem Duhu, hkrati pa doživijo njegovo Cerkev kot gostoljubno okolje, kraj milosti, sprave in ponovnega rojstva. Zato sem vas spodbudil, da te seminarje naredite bolj dostopne. Danes bi vas vprašal: Ali se Seminarji življenja v Duhu ponujajo v različnih cerkvenih kontekstih, v majhnih in bolj oddaljenih krajih ter med revnimi in na obrobju? Vsak od vas si lahko na to vprašanje odgovori v svojem srcu. Ena od ovir za to je morda ideja, da se ti seminarji lahko izvajajo le na velikih prizoriščih in z znanimi voditelji. V resnici pa jih lahko organizirajo in ljudem na njihovem področju predstavijo celo majhne župnijske skupine in lokalni voditelji.

Seminarji življenja v Duhu so pogosto privlačna izkušnja, ki preobrazi in postane prelomnica v življenju ljudi. Prelomnica: Po seminarju ljudje spremenijo smer! Vendar so seminarji le začetek, kot je začetek ogenj, ki gori zelo močno, a tvega, da bo ugasnil, če ga ne bomo nenehno podžigali. Prav zaradi tega morajo seminarjem slediti ustrezne metode stalne formacije, ki lahko razplamtijo prejete milosti in spodbudijo nenehno rast v veri in molitvi, moralnem in zakramentalnem življenju, praksi dobrodelnosti in sodelovanju pri poslanstvu Cerkve.

Tukaj bi omenil dva elementa, ki sta prisotna v statutu CHARIS-a.

Prvič: pomen »pospeševanja uresničevanja karizem ne le v Katoliški karizmatični prenovi, ampak tudi v celotni Cerkvi« (3. člen, §b). Posebna služba podpore, ki jo lahko opravlja CHARIS, je pospeševanje karizem in spodbujanje, da bi bile v službi celotne Cerkve. Pospeševanje, ne nadzorovanje karizem. In da bi se to zgodilo, da bi pospeševali karizme, moramo slediti tistemu, ki je Učitelj pospeševanja karizem: Svetemu Duhu. Pomislimo na binkoštno jutro: vladal je velik nered, nihče ni ničesar razumel; vendar je Sveti Duh sam v to veliko raznolikost vnesel harmonijo. In on je Učitelj, ki nas uči, kako pospeševati karizme. To še posebej velja za karizme, ki služijo evangelizaciji in misijonarskemu delovanju, namenjenemu predvsem tistim, ki še ne poznajo Kristusa.

Drugič: »spodbujanje duhovne poglobitve in svetosti ljudi, ki živijo izkušnjo krsta v Svetem Duhu« (3. člen, §c). Ne smemo jemati za samoumevno, da je nekdo, ki je enkrat prejel krst v Duhu, že v polnosti kristjan. Pot do svetosti vedno vključuje rast v osebnem spreobrnjenju in v velikodušnem dajanju sebe kot dar Kristusu in drugim, ne le v smislu duhovne tolažbe.

Dragi prijatelji, zahvaljujem se vam za vaše služenje. Nikoli ne pozabite, da vaša naloga ni soditi, kdo je ali ni »pristen karizmatik«, to ni vaša naloga. To je skušnjava v Cerkvi že od začetka: »Jaz sem Pavlov« – »Jaz sem Apolov« – »Jaz sem Petrov« (prim. 1 Kor 1,12). Ne, to ni prav. Namesto tega ste poklicani, da nudite podporo in nasvete škofom in duhovnikom tako, da spremljate vse skupine in različne resničnosti, ki sestavljajo Karizmatično prenovo. Če bi me kdo vprašal: »Daj mi znamenje: Kaj naredi življenje Prenove v človeku pristno?« bi mi prišlo na misel, da se ljudje, ki korenito doživijo Prenovo, znajo smejati. Znajo se smejati. In ta smeh vam bo pomagal ostati oprezni pred skušnjavo, da bi izvajali moč in vpliv ali bili tekmovalni ali gospodovalni. Prava naloga je služiti. Pomembno je narediti prostor za novo generacijo voditeljev. To zahteva nenehno pozornost do formacije mladih, iz vrst katerih bodo prišli ti bodoči voditelji.

Med našim prvim srečanjem junija 2019 – kako so leta minila! – smo imeli minuto molka v molitvi za mir ob srečanju predsednikov Palestine in Izraela tukaj v Vatikanu. Bratje in sestre, vojna lahko tudi uniči spomin na pretekle korake k miru. Poglejmo ta orkester, ki si močno prizadeva za mir. Poglejmo to oljko, tukaj, znamenje miru. Vojna uniči vse, prav vse. Odvzema človečnost. Pred kratkim, 2. novembra, sem šel darovat sveto mašo na rimsko vojno pokopališče. Ko sem vstopil, sem na nagrobnikih videl starost padlih: vsi mladi stari med 20 in 30 let. Vojna uniči mlade, ne zna reči ničesar drugega kot uničiti. Prosim, borimo se za mir. Naj nikoli ne dovolimo, da bi nas oropali tega spomina na mir! In zdaj vas vabim, da v tišini molite za mir.

Hvala vam. Naj vas naša Gospa varuje in ohranja vedno vesele v služenju, ki ga opravljate. Hvala vam.

_______________________________

izvirnik: https://www.vatican.va/content/francesco/en/speeches/2023/november/documents/20231104-charis.html