Blagost

Blagost pomeni predvsem prijaznost in dobroto v odnosih do drugih, toplino, sočutje in dostopnost. Blag človek dobro ravna z ljudmi. Izvira iz sočutja Svetega Duha, ki se izraža v dejanjih. Blagost pomeni več kot le sama prijaznost; je prepoznavanje bolečine drugega z občutljivostjo, ki jo vodi Duh. Blago dejanje je lahko v obliki darila, besede modrosti, ustne molitve, uvoda ali potrditve. Blaga dejanja imajo svojo globino ni niso zastonj, zahtevajo potrpežljivost in trpljenje. Največji vzor tega je Jezusovo dejanje na križu. Njegova žrtev je bila dana za veliko ceno. Blagost in odrešenje hodita z roko v roki. Mi smo odrešeni, zaradi blagega dejanja našega Gospoda, Jezusa Kristusa. Zaradi svoje velike prijaznosti, blagosti je Bog dal svojega Sina Jezusa, da bi rešil nas grešnike in nas vzgojil v svetnike. Želi nam podeli sedež za svojo mizo kot posvojenim Božjim otrokom. Smo sinovi in ​​hčere Najvišjega! Imamo dostop do ogromnih virov milosti, modrosti, ljubezni, odpuščanja in svetosti našega nebeškega Očeta. Njegova prijaznost, blagost nas vodi k kesanju, usmerja nas v rasti in nas pelje v nebesa.

Ko pa sta se pojavili dobrota in človekoljubnost Boga, našega odrešenika, 5 nas je rešil, a ne zaradi del pravičnosti, ki bi jih storili mi, marveč po svojem usmiljenju, s kopeljo prerojenja in prenovitve po Svetem Duhu. 6 Tega je po našem odrešeniku Jezusu Kristusu obilno izlil na nas. Tit 3,4–6

Povabljeni smo, da živimo blagost in izberemo smrt sebi, da bi dali življenje drugim. »Bodite drug do drugega dobrosrčni in usmiljeni ter drug drugemu odpuščajte, kakor je tudi vam Bog milostno odpustil v Kristusu.« nam pravi Pismo Efežanom 4,32. Naš prvi, človeški odziv je, da zaščitimo sebe, služimo sebi, se poveličujemo, do drugih smo neprijaznosti. V sebi pa nosimo grenkobo, ki vse to prinaša in prenaša. V resnici pa potrebujemo Duha, s katerim bi bili dejansko sposobni iti čez svojo naravo in izkazati blagost. Ko smo osvobojeni "mesa", lahko služimo drugemu in se svobodno žrtvujemo za ljubezen. "Vi ste namreč poklicani k svobodi, bratje. Le da vam svoboda ne bo pretveza za življenje po mesu, temveč služíte drug drugemu po ljubezni. (Gal 5,13) Osvobojeni naše naravne obsedenosti s samim seboj, da bi bili prijazni. To je svoboda, ki jo daje le On, da v ljubezni damo svoje življenje na razpolago. Blagost od nas zahteva odprte oči, srca in misli, da bi premislili o situacijah in iskali Božje načine, dejanja. Osvobojenost od svojega egocentričnega sveta, nam odpira možnost, da smo blagi do drugih. Je pa to zelo draga stvar. Ko dajemo veliko, pa za to ne dobimo skoraj nič nazaj, potrebujemo blagost, da to delamo z veseljem. Božjega Duha, da nas ne zavede grenkoba. Posebej, če delamo blaga dejanja za tiste, ki se tega niti ne zavedajo in nas podcenjujejo.

Če smo bili deležni krivice, razmislimo o blagem dejanju kot odgovor. Bodimo nežni, blagi ob soočenju z ostrostjo. Potrdimo nekoga, ki je razočaran. Vprašajmo tistega, ki nam služi, kako se ima, in mu pustimo velikodušno napitnino. Potrdimo čustva svojega prijatelja, ne da bi mu dajali rešitve. Odprimo svoj dom tistemu, ki potrebujejo varno okolje. Blagost izvira iz občutka sprejetosti. Vsi ne bodo potrdili naših blagih dejanj; nekateri nas bodo izkoristili – vseeno se blago odzovimo nanje. Bodimo blagi do svojega zakonca, ki je morda sredi čustvenega zloma. Bodimo prijazni do svojega otroka, ki je sprejel neumno odločitev. Bodite blagi do tistih, katerih politična stališča so nasprotna našim. Bodite blagi do sodelavca, ki ne opravlja svoje dolžnosti. Bodite blagi do neprijaznih, invalidnih, starejših, neizobraženih in priseljencev. Blagost zdravi in ​​daje upanje. Predvsem pa so naša blaga dejanja povabilo k Božjim dejanjem blagosti!

1. knjiž. dobrosrčnost, milina:
2. zastar. sreča, blaginja: 

BLAG

1. knjiž. poln dobrote, plemenitosti: 
2. knjiž. nežen, mil, prijeten: 
3. ki se ne pojavlja v izraziti obliki: 

rakhút - mehek, nežen:

• nežnost, milina, blagost

anavah - ponižnost, krotkost:

• pogosto povezana z blagim značajem pred Bogom

1. moralna dobrota, integriteta, dobrohotnost, prijaznost
2. koristnost, odličnost v značaju ali obnašanju - nežnost, dobrota, prijaznost.

Frančišek Saleški, zelo blag si bil v govoru in ravnanju, prosi za nas.

Favstina, širila si Božje usmiljenje, prosi za nas.

Alojzij Gonzaga, miren, spoštljiv in nežen do ljudi, prosi za nas.

2 Tim 2,24 Gospodov služabnik se ne sme prepirati, temveč mora biti do vseh blag, zmožen za poučevanje in potrpežljiv.

Gal 5,22-23 Sad Duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje. Zoper te stvari ni postave.

Oz 11, 3-4 Jaz sam sem Efrájima učil hoditi, jemal sem jih na svoje
lakte, pa niso spoznali, da skrbim zanje. Pritegoval sem jih s človeškimi vezmi, z vrvicami ljubezni,bil sem jim kakor tisti, ki si vzdigujejo otroka k licu, počasi sem mu dajal jesti.

Apd 4,9Danes naju zaslišujete zaradi dobrote, ki sva jo storila bolnemu človeku. Po kom je ta ozdravel?

Rim 2,4 Ali mar preziraš bogastvo njegove dobrote, potrpežljivosti in prizanesljivosti, ne da bi vedel, da te Bog s svojo dobroto navaja k spreobrnjenju?