Sveti Duh

Po Svetem Duhu prepoznamo Božjo prisotnost v svetu. Po nas deluje tako, da nam daje vero in duhovno razumevanje. Vodi in navdihuje nas k dobremu. Pomaga nam pri molitvi in odnosu z Bogom ter nam daje duhovne darove. Neprestano nas vodi na srečanja z Jezusom, ki je naše upanje. Ker smo njegovi izvoljenci.

Izvoljeni za odrešenje

Mi pa se moramo zmeraj zahvaljevati Bogu za vas, od Gospoda ljubljeni bratje, ker vas je Bog izvolil, da s posvečenjem Duha in z vero v resnico postanete prvina odrešenja.
V to vas je tudi poklical po našem evangeliju, da bi prišli do slave našega Gospoda Jezusa Kristusa. Zato, bratje, stojte trdno in se držite izročil, o katerih vas je poučila bodisi naša beseda bodisi naše pismo. Sam naš Gospod Jezus Kristus in Bog, naš Oče, ki nas je v svoji milosti vzljubil in nam dal neminljivo tolažbo in blago upanje, pa naj opogumi vaša srca ter jih utrdi v vsakršnem dobrem delu in v vsakršni dobri besedi. 2 Tesloničanom 2, 13

»Sveti Duh prihaja na pomoč naši šibkosti, vendar pa naredi še nekaj veliko pomembnejšega: pove nam, da smo Božji otroci, in nam na usta položi klic: »Aba! Oče!« (Rim 8,15; Gal 4,6). Krščanska molitev ne pomeni, da človek govori z Bogom po telefonu, ampak da Bog moli v nas! Mi molimo k Bogu po Bogu. Moliti pomeni, da se postavimo v Boga in Bog vstopi v našo notranjost.« (Papež Frančišek v katehezi med splošno avdienco na Trgu sv. Peta, 6.11.2024)

»Kaj nam, današnjim vernikom, pravi del vere, ki ga vsako nedeljo izpovemo pri maši: »Verujem v Svetega Duha«? V preteklosti so se ukvarjali predvsem s trditvijo, da Sveti Duh »izhaja iz Očeta«. Latinska Cerkev je to trditev kmalu dopolnila in k veri med mašo dodala, da Sveti Duh izhaja »tudi iz Sina«. Ker je v latinščini izraz za »in iz Sina« »Filioque«, je iz tega nastal spor, znan pod tem imenom, ki je bil razlog (ali izgovor) za mnoge spore in ločitve med vzhodno Cerkvijo in zahodno Cerkvijo. Zagotovo se na tem mestu ne gre ukvarjati s tem vprašanjem, ki je – med drugim v ozračju dialoga, ki se je vzpostavil med obema Cerkvama – izgubilo ostrino preteklosti in danes dopušča upanje na popolno medsebojno sprejemanje, kot eno glavnih »spravljenih razlik«. Všeč mi je reči »spravljene razlike«. Med kristjani je veliko razlik: ta pripada tej šoli, ta pripada tisti šoli; ta je protestant, tisti je nekaj drugega. Pomembno je, da so te razlike spravljene v ljubezni skupne hoje.

S tem, ko smo premagali to oviro, lahko danes izpostavimo za nas najpomembnejšo posebno pravico, ki je razglašena v členu veroizpovedi, namreč da je Sveti Duh »oživljajoč«, to je, da daje življenje. Vprašajmo se, kakšno življenje daje Sveti Duh. Na začetku, pri stvarjenju, Božji dih daje Adamu naravno življenje; iz blata naredi »živo bitje« (prim. 1 Mz 2,7). Zdaj, v novem stvarjenju, je Sveti Duh tisti, ki vernikom daje novo življenje, Kristusovo življenje, nadnaravno življenje, življenje Božjih otrok. Pavel zatrdi: »Kajti postava Duha življenja v Kristusu Jezusu te je osvobodila postave greha in smrti.« (Rim 8,2).

Kje je v vsem tem velika in tolažilna vest za nas? To je, da je življenje, ki nam ga je dal Sveti Duh, večno življenje! Vera nas osvobaja groze, da bi morali priznati, da se tu vse konča, da ni odkupitve za trpljenje in krivico, ki vladata na zemlji. Apostol nam zagotavlja: »In če prebiva v vas Duh njega, ki je obudil od mrtvih Jezusa, bo on, ki je obudil Kristusa od mrtvih, po svojem Duhu, ki prebiva v vas, priklical v življenje tudi vaša umrljiva telesa« (Rim 8,11). Duh prebiva v nas, je v nas.« (Papež Frančišek v katehezi med splošno avdienco na Trgu sv. Petra, 16.10.2024)

Karizmo pomagata opredeliti dva elementa. Prvič, karizma je dar, dan “v korist vseh” (1 Kor 12,7), da bi bil koristen za vse. Z drugimi besedami, v prvi vrsti in običajno ni namenjena posvečevanju osebe, ampak služenju skupnosti (prim. 1 Pt 4,10). To je prvi vidik. Drugič, karizma je dar, ki je posebej dan “enemu” ali ”nekaterim”, ne pa vsem na enak način, in to jo razlikuje od posvečujoče milosti, teoloških kreposti in zakramentov, ki so namesto tega enaki in skupni vsem. Karizma je dana določeni osebi ali skupnosti. To je dar, ki ti ga podari Bog.

Tudi to nam pravi koncil. Sveti Duh »med vernike vsakega stanu razdeljuje tudi posebne milosti, s katerimi jih usposablja in pripravlja, da prevzamejo različna dela in naloge, koristne za prenovitev in obsežnejšo graditev Cerkve, po besedah sv. Pavla: “Slehernemu se razodetje Duha daje v korist” (1 Kor 12, 7)« .

Karizme so »nakit« ali okraski, ki jih Sveti Duh razdeli, da bi naredil Kristusovo Nevesto lepo. Tako lahko razumemo, zakaj se koncilsko besedilo konča z naslednjim pozivom: »Ker so te karizme, bodisi izredne bodisi tudi preprostejše in bolj razširjene, potrebam Cerkve nadvse primerne in koristne, jih je treba sprejemati z zahvaljevanjem in duhovnim veseljem«.

Benedikt XVI. je dejal: »Kdor pogleda zgodovino pokoncilske dobe, lahko prepozna dinamiko resnične prenove, ki je pogosto dobila nepričakovane oblike v gibanjih, polnih življenja, in ki neizčrpno živahnost svete Cerkve naredi skoraj otipljivo.« In to je karizma, ki je dana skupini prek osebe.

Karizme moramo ponovno odkriti, saj tako spodbujanje laikata in zlasti žensk ne bomo razumeli le kot institucionalnega in sociološkega dejstva, ampak v njegovi svetopisemski in duhovni razsežnosti. Laiki niso na zadnjem mestu, laiki niso neke vrste zunanji sodelavci ali »pomožne čete« klera, ne! Imajo lastne karizme in darove, s katerimi lahko prispevajo k poslanstvu Cerkve.

Dodajmo še eno stvar. Ko govorimo o karizmah, je treba takoj odpraviti nek nesporazum: da jih namreč enačimo z izrednimi in posebnimi darovi in sposobnostmi. V resnici so običajni darovi – vsak med nami ima svojo karizmo –, ki dobijo izjemno vrednost, če jih navdihne Sveti Duh in se z ljubeznijo uresničujejo v življenjskih situacijah. Takšna razlaga karizem je pomembna, saj mnogi kristjani, ko slišijo govoriti o karizmah, čutijo žalost ali razočaranje, saj so prepričani, da nimajo nobene in se počutijo izključene ali drugorazredne kristjane. Ne, ne obstajajo drugorazredni kristjani, vsak ima svojo osebno karizmo in tudi skupnostno.

Sveti Avguštin je v svojem času na to odgovoril z zelo zgovorno primerjavo: »Če ljubiš, to, kar imaš, ni malo. Če namreč ljubite edinost, je vse, kar v njej nekdo poseduje, tudi vi to posedujete! Samo oko v telesu ima sposobnost videnja; toda ali oko vidi samo zase? Ne, vidi za roko, za nogo in za vse ude.«

Tako smo razkrili skrivnost, zakaj je apostol Pavel ljubezen opredelil kot »najodličnejšo pot« (prim. 1 Kor 12,31): zaradi nje ljubim Cerkev ali skupnost, v kateri živim, in v edinosti so vse karizme, ne le nekatere, »moje«, tako kot »moje« karizme, četudi se zdijo majhne, pripadajo vsem in so za dobro vseh. Ljubezen pomnožuje karizme: karizma enega, ene osebe, postane karizma vseh.« (Papež Frančišek v katehezi med splošno avdienco na Trgu sv. Petra, 20.11.2024)

1. dar modrosti

2. dar umnosti

3. dar svéta

4. dar moči

5. dar vednosti / spoznanja

6. dar pobožnosti

7. dar strahu božjega

Darovi Svetega Duha so milosti, ki jih Bog daje človeku za služenju drugim in gradnji skupnosti Cerkve.

Sadovi Svetega Duha so notranje lastnosti,kreposti, ki nastanejo kot rezultat delovanja Svetega Duha. Vidni so v načinu življenja in v odnosih.

Dar je tisto, kar Bog daje za služenje. TO KAR DELAŠ.

Sad je kar človek postajaš, v značaju. TO KAR SI.

Sad Duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje. Zoper te stvari ni postave. Gal 5, 22

Po njihovih sadovih jih boste spoznali. Se mar grozdje obira s trnja ali smokve z osata? Mt 7,16

Karizme so posebni darovi za služenje drugim, ki jih daje Bog, da se po človeku dogajajo konkretna Božja dela. Niso stalne ali vezana na našo svetost. Dobimo jih za služenje drugim. Preko karizem Bog dela po nas Božja dela za druge.

Drugemu vera po istem Duhu, drugemu po istem Duhu milostni darovi ozdravljanja, drugemu delovanje čudežnih moči, drugemu prerokovanje, drugemu razločevanja duhov, drugemu raznovrstni jeziki, drugemu razlaganje jezikov. 1 Kor 12,9-10

DAROVI MOČI - dar vere, dar ozdravljanja, dar čudežnih moči

DAROVI JEZIKA - dar jezika, dar razlaganja jezikov, dar prerokovanja

DAROVI RAZODETJA : dar modrosti, dar vednosti/spoznanja, dar razlikovanja duhov

Sveti Duh je po naravi svet. Lahko obišče mnoge, a počiva na čistih. Čistost ni popolnost – to je iskrenost, predaja in srce, ki je popolnoma predano Bogu. Čisto srce postane varno bivališče za božansko moč. Videti Boga pomeni, da ga jasno zaznamo. Ko je srce čisto, duhovna občutljivost postane ostra. Čisto srce lahko nosi prerokbo brez manipulacije. Čisto srce lahko nosi ozdravljenje, ne da bi pri tem ukradlo Božjo slavo. Čisto srce lahko nosi čudeže brez ponosa. Čisto srce lahko govori v jezikih in še vedno hodi v ljubezni. Čisto srce je brez užaljenosti, išče samo Božjo slavo, hitro se pokesa, polno je ljubezni do ljudi, sovraži greh in ljubi pravičnost, je brez skritih namenov.

Ko bi govoril človeške in angelske jezike, ljubezni pa bi ne imel, sem postal brneč bron ali zveneče cimbale. In ko bi imel dar preroštva in ko bi poznal vse skrivnosti in imel vse spoznanje in ko bi imel vso vero, da bi gore prestavljal, ljubezni pa bi ne imel, nisem nič. 1 Korinčanom 13:1-2

Bog ne išče nadarjenih, išče zaupanja vredna srca. Saj ko se čistost in moč srečata, postanemo koristni Zanj. Kajti Božje kraljestvo se odziva na čistost. Takrat postanemo kanali, skozi katere lahko tečejo reke žive vode. Pomembno je, da ne lovimo darove Svetega duha, ampak da lovimo čistost. Ker ko bo naše srce čisto, nam bo Sveti Duh zaupal samega sebe. Krepimo jo ko smo natančni v prerokbah, sočutni v služenju, skromni, druge popravljamo v ljubezni, dosledni v osebni molitvi. Predvsem pa nimamo lakote po aplavzu. Vsekakor pa čistost opazijo drugi s tem, da opazijo Božja prisotnost nad nami.

Gospod Jezus, očisti moje motive za služenje, očisti moje srce, odstrani vse skrite namene in naredi iz mene posodo, primerno Tvojemu Svetemu Duhu. Naj vsak dar, ki si mi ga dal, teče skozi ljubezen, ponižnost in svetost. Naj moč v mojem življenju nikoli ne prehiti čistosti. Amen.

Celotno Sveto pismo je bilo napisano v obdobju 1.500 let. Pisalo ga je približno 40 avtorjev iz Evrope, Afrike in Azije, in sicer v hebrejščini, aramejščini ter grščini. Vsebuje kar 63.779 navzkrižnih povezav, ki so vsebinsko popolnoma skladne in harmonične. Dva raziskovalca sta te povezave, ki se pojavljajo skozi različna časovna obdobja, vizualno prikazala. Ustvarila sta palični grafikon. Na njuni vizualizaciji so vzdolž spodnjega dela grafa predstavljena vsa poglavja Svetega pisma, začenši s 1. Mojzesovo knjigo na levi. Knjige so označene z barvami, ki prehajajo med svetlo in temno sivo, medtem ko sta prvi knjigi Stare in Nove zaveze izpostavljeni z belo barvo. Dolžina vsake vrstice simbolizira število verzov v določenem poglavju (npr. najdaljša vrstica ustreza najdaljšemu poglavju v Svetem pismu, Psalmu 119). Ta se nahaja približno na sredini grafa in je najdaljša navpična črta.

Vsaka izmed 63.779 navzkrižnih povezav, ki jih najdemo v Svetem pismu, je prikazana z enim barvnim lokom, pri čemer barva označuje razdaljo med povezanimi poglavji. Jasno vidno je prikazano, kako Sveti Duh močno deluje, povezuje, gradi, govori. Tudi danes!

Božja beseda je polna svetopisemskih odlomkov, ki bodo v nas obrodili sadove, če si bomo vzeli čas za njihovo preučevanje, premišljevanje o njih in se navadili, da jih ubogamo.

Sveta Elena Guerra, apostol Svetega Duha, spodbujala si Cerkev k večji pobožnosti do Svetega Duha in k molitvi za novo binkoštno prenovo, prosi za nas.

Sveta Hildegarda iz Bingna, Svetega Duha si opisovala kot živi ogenj in Božjo življenjsko moč, ki prenavlja človeka in stvarstvo, prosi za nas.

Sveta Katarina Sienska, govorila si o ognju Božje ljubezni, ki ga v človeku prižiga Sveti Duh, prosi za nas.

Mt 7,16 Po njihovih sadovih jih boste spoznali. Se mar grozdje obira s trnja ali smokve z osata?

Ps 1, 1-3 Blagor človeku, ki ne hodi po nasvetu krivičnih, ne stopa na pot grešnikov in ne poseda v družbi porogljivcev, temveč se veseli v Gospodovi postaviin premišljuje njegovo postavo podnevi in ponoči. Tak je kakor drevo, zasajeno ob vodnih strugah, ki daje svoj sad ob svojem času in njegovo listje ne ovene; vse, kar dela, uspeva.

Izaija 11,1–2 Mladika požene iz Jesejeve korenike, poganjek obrodi iz njegove korenine. Na njem bo počival Gospodov duh: duh modrosti in razumnosti, duh svéta in moči, duh spoznanja in strahu Gospodovega.

1 Korinčanom 12,4–11 Različni so milostni darovi, Duh pa je isti. Različne so službe, Gospod pa je isti. Različna so dela, isti pa je Bog, ki dela vse v vseh. Vsakomur se daje razkritje Duha v korist vseh. Enemu je po Duhu dana beseda modrosti, drugemu v skladu z istim Duhom beseda spoznanja. Drugemu vera po istem Duhu, drugemu po istem Duhu milostni darovi ozdravljanja, drugemu delovanje čudežnih moči, drugemu prerokovanje, drugemu razločevanja duhov, drugemu raznovrstni jeziki, drugemu razlaganje jezikov. Vse to pa uresničuje en in isti Duh, ki deli vsakemu posebej, kakor hoče.

Rimljanom 12,6–8 Imamo različne milostne darove, pač po milosti, ki nam je bila dana. Če ima kdo dar preroštva, naj ga uporablja v skladu z vero. Kdor ima dar služenja, naj ga uporablja za služenje. Kdor ima dar učenja, naj uči. Kdor ima dar spodbujanja, naj spodbuja. Kdor daje, naj daje širokosrčno. Kdor je predstojnik, naj ga odlikuje vestnost. Kdor izkazuje usmiljenje, naj to dela z veseljem.

Efežanom 4,11 In on je dal, da so nekateri apostoli, drugi preroki, spet drugi evangelisti, spet drugi pastirji in učitelji,

1 Sam 10,6 In navdal te bo GOSPODOV duh, z njimi boš prerokoval in se spremenil v drugega človeka.

Apd 1,8 Toda prejeli boste moč, ko bo Sveti Duh prišel nad vas, in boste moje priče v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji ter do skrajnih mej sveta.

Job 32,8Toda le duh, ki je v človeku, le dih Vsemogočnega mu daje razumnost.

Iz 43,1b–3 Nikar se ne boj, saj sem te odkupil, poklical sem te po imenu: moj si! Ko pojdeš čez vodo, bom s teboj, ko čez reke, te ne poplavijo, ko pojdeš skoz ogenj, ne zgoriš in plamen te ne bo ožgal. Saj sem jaz, GOSPOD, tvoj Bog, Sveti Izraelov, tvoj rešitelj.

Lk 4,18 Duh Gospodov je nad menoj, ker me je mazilil, da prinesem blagovest ubogim. Poslal me je, da oznanim jetnikom prostost in slepim vid, da pustim zatirane na prostost.

Job 32,18 Kajti poln sem besed, duh v moji notranjosti me priganja.

Duh Gospodov je nad menoj, ker me je mazilil, da prinesem blagovest ubogim. Poslal me je, da oznanim jetnikom prostost in slepim vid, da pustim zatirane na prostost, da oznanim leto, ki je ljubo Gospodu. Lk 4,18–19

Ne boste namreč govorili vi, temveč Duh vašega Očeta bo govoril v vas. Mt 10,20

»Prosíte in vam bo dano! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam bo odprlo!« Mt 7,7

»Če torej vi, ki ste hudobni, znate dajati svojim otrokom dobre darove, koliko bolj bo nebeški Oče dal Svetega Duha tistim, ki ga prosijo.« Lk 11,13

Rekel jim je: »Ni pa vaša stvar, da bi vedeli za čase in trenutke, ki jih je Oče določil v svoji oblasti.
Toda prejeli boste Moč, ko bo Sveti Duh prišel nad vas, in boste moje priče v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji ter do skrajnih mej sveta.« Apd 1,7–8

Videli so Petrovo in Janezovo pogumno odkritost; opazili so, da sta preprosta človeka in brez izobrazbe. Apd 4,13

Pavel je nanje položil roke in nadnje je prišel Sveti Duh: govorili so z darom jezikov in prerokovali. Apd 19,6

Ko je bil z njimi pri jedi, jim je naročil, naj ne odhajajo iz Jeruzalema, temveč naj počakajo na Očetovo obljubo, »o kateri ste slišali od mene; zakaj Janez je krščeval z vodo, vi pa boste v nekaj dneh krščeni v Svetem Duhu«. Apd 1,4–5

Glejte, dal sem vam oblast stopati na kače in škorpijone ter na vsakršno sovražnikovo moč. In nič vam ne bo škodovalo. Vendar se ne veselite nad tem, da so vam duhovi pokorni, ampak se veselite, ker so vaša imena zapisana v nebesih. Lk 10,19–20

Kajti vsak, kdor prosi, prejme; in kdor išče, najde; in kdor trka, se mu bo odprlo. Ali je med vami oče, ki bo dal svojemu sinu kačo, če ga bo prosil za ribo? Ali mu bo dal škorpijona, če ga bo prosil za jajce? Če torej vi, ki ste hudobni, znate dajati svojim otrokom dobre darove, koliko bolj bo nebeški Oče dal Svetega Duha tistim, ki ga prosijo. Lk 11,10–13

Tiste pa, ki bodo sprejeli vero, bodo spremljala ta znamenja: v mojem imenu bodo izganjali demone, govorili NOVE JEZIKE, z rokami dvigali kače, in če bodo kaj strupenega izpili, jim ne bo škodovalo. Na bolnike bodo polagali roke in ti bodo ozdravljeni. Mr 16,17

Tolažnik pa, Sveti Duh, ki ga bo Oče poslal v mojem imenu, on vas bo učil vsega in spomnil vsega, kar sem vam povedal. Jn 14,26

Bog je luč in v njem ni nobene teme. 1 Jn 1,5b

Kdor govori z darom jezika, izgrajuje sam sebe, kdor pa prerokuje, gradi Cerkev. Kor 14,4

Vi, ljubi, pa izgrajujte sebe na temelju svoje presvete vere, tako da molite v Svetem Duhu. Jud 1,20

Ali ni moja beseda kakor ogenj? govori GOSPOD. Mar ni kakor kladivo, ki razbija skalo? Jer 23,29

Vsakdo bo namreč z ognjem osoljen. Sol je dobra. Če pa sol postane neslana, s čim jo boste popravili? Imejte sol v sebi in živite v miru med seboj! Mr 9,49–50

Iztegni roko, da se bodo dogajala ozdravljenja in znamenja in čudeži ... Apd 4,30

Kdor veruje vame, bodo, kakor pravi Pismo, iz njegovega osrčja tekle reke žive vode. Jn 7,38

In zgodilo se bo v poslednjih dneh, govori Bog: Razlil bom od svojega Duha čez vse meso, in prerokovali bodo vaši sinovi in vaše hčere in vaši mladeniči bodo gledali videnja in vaši starci bodo sanjali v sanjah. Tudi čez svoje služabnike in čez svoje dekle bom v tistih dneh izlil od svojega duha in bodo prerokovali. In dal bom čudeže zgoraj na nebu in znamenja spodaj na zemlji. Apd 2,17–19

Ko je Peter govoril te besede, je prišel Sveti Duh nad vse, ki so poslušali besedo. Apd 10,44

Po rokah apostolov se je dogajalo veliko znamenj in čudežev med ljudmi; in vsi so se ENODUŠNO zbirali v Salomonovem stebrišču. Apd 5,12