Dar vere

Verjeti nekaj zelo močno, kljub temu, da tega ne vidimo, ne znamo razložiti. Vendar se nam zdi gotovo, čeprav nič kar se dogaja okoli tega ne potrjuje. Ko logika govori da je nemogoče, ko nam okoliščine govorijo naj odneham, ko ljudje okoli nas govorijo naj bomo "realni". Ampak nekaj v nas se temu upira in verjame. To notranje neomajno prepričanje ni optimizem, ni človeška pozitivnost to ni zaupanje, to ne temeljni na drzni osebnosti. To je dar vere, ko Sveti Duh prevzame naš sistem prepričanj. Ne poizkušamo več verjeti, ampak preprosto vemo.

Dar vere ni vera kristjana, da je odrešen. Ni vera, ki raste s poslušanjem Besede. Je nadnaravni dar – božanska injekcija gotovosti, ki presega dvom, strah in naravne omejitve. Bog sam v človeka vloži svoje zaupanje.

Dar vere ni prepričanje, da Bog to zmore. Bog preko dara vere naredi, da verjameš, da bo to storil zdaj. Zato strah izgubi svoj glas. Logika oziroma način kako bo to storil postane drugotnega pomena. Kdaj se bo to časovno zgodilo postane nepomembno. Nepomembno je ali bo zamudil ali bo pravičasen. Duh postane popolnoma prepričan. Pri daru vere imamo gotovost, sigurnost da se bo zgodilo. To ni samo upanje.

Govorimo o trenutkih, ko Bog vstopi v človeško zgodovino in prekine naravne zakone. Mrtve situacije prejmejo življenje, nerodovitnost se umakne rodovitnosti, končne sodbe so razveljavljene in zaprta vrata se odprejo. Ne zaradi našega truda, ampak zato, ker vera postane duhovna sila, ki nosi božansko avtoriteto. To je gotovost, izražena skozi naše ustnice.

Elija, Tišbéjec izmed naseljencev v Gileádu, je rekel Ahábu: »Kakor živi Gospod, Izraelov Bog, pred katerim stojim: ta leta ne bo ne rose ne dežja, razen na mojo besedo.« 1 Kralji 17,1

In ko je to izrekel, je zaklical z močnim glasom: »Lazar, pridi ven!«
Janez 11,43

Peter pa je rekel: »Srebra in zlata nimam, dam ti pa, kar imam: v imenu Jezusa Kristusa Nazarečana, hôdi!« Apostolska dela 3,6

Z darom vere smo drzni vendar ne za boj, govorimo brez strahu. Imamo globoko notranje vedenje (onkraj razmišljanja). Preprosto »vemo«, kaj bo Bog storil. Usklajeni smo z Božjo voljo in ne iščemo razprave. Brez odlašanja in poslušni Bogu spregovorimo. Temu sledijo čudeži. Zaradi naših besede se stvari zgodijo. Ker smo spregovorili se zgodijo. Takrat Bog odstrani vse vidne dokaze okoli nas in nevidno naredi bolj resnično kot vidno.

To prepričanje krepi Sveti Duh. Ostanimo v molitvi. Poglobimo se v Božjo Besedo. Gojimo občutljivost za Svetega Duha. Predvsem pa hodimo v poslušnosti, tudi ko je neprijetno. Odstranimo hrup nevere. Dar vere najbolje teče v tihem, pokornem duhu.

Kajti v Bogu so trenutki, ko se mora razum pokloniti, kjer logika utihne, kjer človek postane nosilec božanske gotovosti na zemlji. To je Dar vere. Ni naučen, ni vsiljen, ni umetno izdelan. Izpuščen je od Božjega Duha.

Jezus mu je dejal: »Glede tega ›če moreš‹ pa – vse je mogoče tistemu, ki veruje.« Marko 9:23

V njem se namreč razodeva Božja pravičnost, iz vere v vero, kakor je zapisano: Pravični bo živel iz vere. Rimljanom 1:17

Na osnovi upanja je proti upanju veroval, da bo postal oče mnogih narodov, kakor je bilo rečeno: Takó bo s tvojim potomstvom. Rimljanom 4:18

Prejemam milost hoje v nadnaravni gotovosti Svetega Duha. Moje besede so usklajene s Svetim Duhom. Moja vera je kanal za Božje razodetje v Jezusovem imenu. Amen.