Ljubezen

Tisti, ki najbolj ljubijo, so tisti, ki največ dajejo. Sad ljubezni je tako kot vsi ostali sadovi z našim odnosom do drugih ljudi. Marija Magdalena je ljubila Jezusa tako močno, da je izlila neprecenljivo, zelo drago dišavo na Jezusove noge. Jezusu je dala vse, kar je imela, in vso sebe. Zato je Jezus o njej rekel: "Odpuščeni so njeni mnogi grehi, ker je močno ljubila; komur pa se malo odpusti, malo ljubi"(Lk 7,47). Boga zanima samo to, koliko ljubimo, kar pokažem s tem, koliko dajemo in koliko pustimo zase. Kot je naprimer vdova dala vse kar je imela, čeprav je količinsko dala najmanj, je dala največ. Bog naših dejanj ne šteje po naši zemeljski logiki. Po nebeški definiciji se ljubezen vedno množi tako, da se deli. Po mesenem dojemanju ljubezni je to le občutek, toda Sveto pismo pravi, da je ljubezen zapoved in ne izbira glede na to ali se počutimo ali ne. Vsekakor potrebujemo Božjo pomoč, da lahko ljubimo. Kar pa nam je Bog v obilici kaže in je pokazal. Njegovo največje dejanje ljubezni je umrl na križu za nas, za naše odrešenje grehov.

Ljubezen je na prvem mestu na seznamu sadov, ki izvirajo iz Duha, ker največje zapovedi vključujejo ljubezen. Ko so Jezusa vprašali o najpomembnejših zapovedi, je odgovoril: "Učitelj, katera je največja zapoved v postavi?« Rekel mu je: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem. To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej podobna: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki."(Matej 22,36–40).

Bog ni samo ljubeč, ampak Bog je ljubezen. Vsa ljubezen, ki jo imamo, ki jo dajemo prihaja od Boga. Vse, kar Bog je, vključuje ljubezen, ker Bog je ljubezen. Njegova moč je zaznamovana z ljubeznijo, prav tako njegova svetost, potrpežljivost, njegovo veličastvo, vsemogočnost.

Začeti moramo s tem, kar nam Sveto pismo pove o ljubezni in Bogu. Bog je ljubezen in vsa ljubezen prihaja od Boga. Bog želi razviti svojo ljubezen v našem življenju. Bog nas ljubi in zato smo dolžni tudi mi ljubiti drug drugega. Sad Duha je del našega pričevanja za Kristusa. Ljudje ne morejo videti Boga, lahko pa ga vidijo v vas, ko dovolimo Bogu, da razvije svojo ljubezen v našem življenju, preko naših dejanj. Eden najmočnejših načinov, kako biti dobra priča za Kristusa, je, da v svojem življenju kažemo sadove Božje ljubezni. To pa tudi zato, ker je Ljubezen je največja zapoved in je osnova za vse druge zapovedi.

Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. In največja od teh je ljubezen. (1 Kor 13,13)

Ljubezen je torej večja od vere ali upanja. Tisto v kar verujemo bomo nekoč zagledi in vere ne bomo več potrebovali. Upanje potrebujemo za neko določeno stvar v prihodnosti, ki se bo nekoč izpolnila. Ljubezen traja vso večnost, ne glede na to kaj se dogaja, ljubezen vedno obstaja, vedno jo potrebujemo. Ljubezen je največja od vseh. Ljubezen je torej prvi sad, ki vsebuje vse druge sadove. Potem ljubezen je največja največja zapoved. Ljubezen je največja od treh. Tako pride ljubezen trikrat na prvo mesto.

Ljubezen se zgodi v odnosu, v dejanjih. Ker smo grešna bitja je ljubezen tako povezana tudi z odpuščanjem. Ni vedno lahko odpustiti, ker čutimo vedno volje do odpuščanja. Vendar ljubezen je več kot le občutek, je zapoved, je zaveza. Morda ne čutimo volje do odpuščanja, ampak najprej se moramo le pravilno odločiti in pustiti, da na občutki pridejo za odločitvijo. To pomeni, da moramo v ljubezni zrasti. Včasih radi rečemo da moramo v takih primerih poslušati glavo. Srce bo pa počasi prišlo za nami. Ko se odločimo nekomu odpustiti ko si tega ne želimo, rastemo v ljubezni. Takrat smo najbolj podobni Jezusu.

1. močno čustvo naklonjenosti do druge osebe:
   // ekspr. oseba, na katero se nanaša to čustvo:
2. s prilastkom močno čustvo naklonjenosti do koga, združeno s skrbjo za njegovo korist, dobro:
3. knjiž., ekspr. kar je posledica teh čustev:
4. navadno v zvezi z do močen pozitiven odnos do česa:
5. ekspr. dobri, prijateljski odnosi:
   ♦ rel. ljubezen do Boga; vera, upanje, ljubezen;

• želja
• pridružiti se, ljubiti, uživati; eliptično; izročiti
• imeti veselje, imeti željo, zapolniti, dolgo, zaljubiti se, stisniti skupaj, hrepeneti

filandros - ljubiti moža

• philos / filo- = ljubezen, naklonjenost; andros = moški, mož

fileo - ljubim (prijateljstvo), cenim z naklonjenostjo, cenim; poljubljam.

agapao - ljubim, želim si dobro, uživam v, hrepenim po? označuje ljubezen do razuma, spoštovanje.

Mati Terezija, ljubila si uboge in bolne, prosi za nas.

Janez Evangelist učil si, da je ljubezen največja zapoved, prosi za nas.

Vincencij Pavelski, vse življenje si pomagal revnim, prosi za nas.

1 Janez 4,7-16 Bog je ljubezen

Ljubi, ljubimo se med seboj, ker je ljubezen od Boga in ker je vsak, ki ljubi, iz Boga rojen in Boga pozna. Kdor ne ljubi, Boga ni spoznal, kajti Bog je ljubezen. Božja ljubezen do nas pa se je razodela v tem, da je Bog poslal v svet svojega edinorojenega Sina, da bi živeli po njem. Ljubezen je v tem – ne v tem, da bi bili mi vzljubili Boga. On nas je vzljubil in poslal svojega Sina v spravno daritev za naše grehe. Ljubi, če nas je Bog tako vzljubil, smo se tudi mi dolžni ljubiti med seboj. Boga ni nikoli nihče videl. Če se med seboj ljubimo, ostaja Bog v nas in je njegova ljubezen v nas postala popolna.

Po tem spoznavamo, da ostajamo v njem in on v nas: dal nam je od svojega Duha. In mi smo ga gledali in pričujemo, da je Oče poslal Sina za odrešenika sveta. Kdor priznava, da je Jezus Božji Sin, ostaja Bog v njem in on v Bogu. Mi smo spoznali ljubezen, ki jo ima Bog do nas, in verujemo vanjo.

Bog je ljubezen, in tisti, ki ostaja v ljubezni, ostaja v Bogu in Bog ostaja v njem. Ljubezen med nami je postala popolna v tem tako, da imamo zaupnost na dan sodbe, kajti kakor biva On, tako bivamo tudi mi na tem svetu. V ljubezni ni strahu, temveč popolna ljubezen prežene strah. Strah je namreč povezan s kaznijo, in kdor se boji, ni dosegel popolnosti v ljubezni. Mi ljubimo, ker nas je on prvi vzljubil. Če kdo pravi: »Ljubim Boga,« pa sovraži svojega brata, je lažnivec. Kdor namreč ne ljubi svojega brata, ki ga je videl, ne more ljubiti Boga, katerega ni videl.

Lk 7,47 Zato ti povem: Odpuščeni so njeni mnogi grehi, ker je močno ljubila; komur pa se malo odpusti, malo ljubi.«

1 John 4,11-12 Ljubi, če nas je Bog tako vzljubil, smo se tudi mi dolžni ljubiti med seboj. 12 Boga ni nikoli nihče videl. Če se med seboj ljubimo, ostaja Bog v nas in je njegova ljubezen v nas postala popolna.

Matej 22,37–39 Rekel mu je: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem. 38 To je največja in prva zapoved. 39 Druga pa je njej podobna: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.

1 Korinčanom 13,4–7 Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva je ljubezen, ni nevoščljiva, ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje, ni brezobzirna, ne išče svojega, ne da se razdražiti, ne misli hudega. Ne veseli se krivice, veseli pa se resnice. Vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse prestane.

Kološanom 3,12-14 Kot Božji izvoljenci, sveti in ljubljeni, si torej oblecite čim globlje usmiljenje, dobrotljivost, ponižnost, krotkost, potrpežljivost. Prenašajte drug drugega in odpuščajte drug drugemu, če se ima kateri kaj pritožiti proti kateremu. Kakor je Gospod odpustil vam, tako tudi vi odpuščajte. Nad vsem tem pa naj bo ljubezen, ki je vez popolnosti.

Janez 13,34 Novo zapoved vam dam, da se ljubite med seboj! Kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubite med seboj!

1 Janez 3,16 Ljubezen spoznavamo po tem, da je On dal življenje za nas. In takó smo tudi mi dolžni dati življenje za brate.

Efežanom 4,32 Bodite drug do drugega dobrosrčni in usmiljeni ter drug drugemu odpuščajte, kakor je tudi vam Bog milostno odpustil v Kristusu.

Rimljanom 12,10 Drug drugega ljubíte z bratovsko ljubeznijo. Tekmujte v medsebojnem spoštovanju.

Filipljanom 2,3–4 Ne delajte ničesar iz prepirljivosti in ne iz praznega slavohlepja, ampak imejte v ponižnosti drug drugega za boljšega od sebe. Naj nobeden ne gleda samo nase, temveč tudi na druge.

Luka 11,9-13 Tudi jaz vam pravim: Prosíte in vam bo dano! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam bo odprlo! Kajti vsak, kdor prosi, prejme; in kdor išče, najde; in kdor trka, se mu bo odprlo. Ali je med vami oče, ki bo dal svojemu sinu kačo, če ga bo prosil za ribo? Ali mu bo dal škorpijona, če ga bo prosil za jajce? Če torej vi, ki ste hudobni, znate dajati svojim otrokom dobre darove, koliko bolj bo nebeški Oče dal Svetega Duha tistim, ki ga prosijo.«

Janez 13,34–35 Novo zapoved vam dam, da se ljubite med seboj! Kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubite med seboj! Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste med seboj imeli ljubezen.«