Moja vloga v Jezusovi ekipi

Za ekipo košarke na primer potrebujemo organizatorja igre, branilca, krilo, krilni center in center. Če bi imeli v ekipi samo branilce, bi to pomenilo, da bo naša ekipa hitra, dobra v protinapadih, dobro bi streljali za tri točke in veliko ustvarjalnih napadov bi imeli. Težave bi imeli pri skokih, težko bi ustavljali visoke igralce nasprotne ekipe in ne bi bilo prave igre pod košem. Kaj to pomeni za 5 služb za izgrajevanje Kristusovega telesa? Katera služba je najbolj pomembna da pristane v ekipi? Kdo je najbolj pomememben v tej ekipi?

Evangelist je najbolj vesel, če lahko srečuje ljudi, ki še niso spreobrnjeni, se z njimi pogovarja. V njih vidi potenciale za to, da bi bili Jezusovi apostoli. Najbolj vesel je, ko je lahko spontan na ulici, med ljudmi, ki so daleč od Boga, med ljudmi, ki so zašli. Med ljudmi, ki imajo težave in jih rešujejo na napačen način. Z njimi se pogovarja in deli svoje življenje. Ko uspe evangelist te ljudi spreobrniti, jih pošlje k pastirju. Tam jih pastir ljubi z vsemi njihovimi problemi vred. Pastirji nimajo radi konfliktov, imajo pa radi ljudi. In ko ti ljudje začutijo dovolj ljubezni, postanejo učljivi za globlje raziskovanje Božjega kraljestva. In učitelj je tisti, ki jim ga pomaga odkriti. Učitelji učijo z vsem svojim znanjem in na pamet poznanimi Svetopisemskimi odlomki. Kje v tej zgodbi pridejo na vrsto preroki? Prerok je najbolj vesel, ko lahko nekomu pove preroško besedo. Še bolj pa je navdušen, če vidi, da se je oseba premaknila iz točke A na točko B. Ker to za preroka pomeni, da je slišal glas od Boga. Prerok prav tako kot apostol sta obrnjena vertikalno, navzgor v interakcijo z Bogom in njegovimi sporočili. Medtem ko so pastir, evangelist in učitelj veliko bolj socialno usmerjene osebe. Prerok besedo, ki jo je slišal predela z molitvijo in jo preda naprej. Beseda, ki jo je prejel naj bi osebo, cerkev, narod premaknila in pri tem mu pomaga apostol. Apostol ima vizijo, s katero skupaj s pomočjo preroka gradi.

V antični Grčiji so bili apostoli uradni odposlanci mesta, diplomati, predstavniki oblasti, ki so prišli na določeno področje z uradnim pooblastilom. Imeli so nalogo prenesti sporočilo, zastopati interese mesta, sklepati dogovore. Niso govorili v svojem imenu, ampak v imenu tistega, ki ga je poslal. Pomorske odprave so bile skupine apostolov, ki so imele misijo ustanoviti kolonijo - širiti vpliv matičnega mesta. Jezus je svoje učence poimenoval apostole. Od takrat naprej “apostol” ni več samo odposlanec mesta, ampak Božji pooblaščeni poslanec za oznanjevanje evangelija.

Odlomek iz Efežanov sem vedno razumela kot poziv, da vsak izmed nas nosi vseh 5 služb, da jih živi in izraža v svojem življenju. Tako smo tudi v šoli za misijon v Altöttingu, v kateri sem bila eno leto, delali. Vsak je delal vse. V celem letu, v vseh možnih misijonih smo vsi delali vse. Ampak ko smo odhajali na cesto evanglizirati je bilo meni zastrašujoče. Navajena sem notranjega razločevanja, občutek zavrnjenosti od neznane osebe me popolnoma zamrzne in zapre. Lahko me tudi postavi v bojni položaj. Navdaja me tudi strah, da moram na pamet poznati vso zgodovino, vso sveto pismo, naučiti se vse možne odgovore, na vsa vprašanja. Vsekakor mi to daje ogromno stresa. Na ta način tudi vem, da ne bom nikoli dovolj pripravljena da grem “na ulico”. Sama se ob tem počutim kot da hočem nekoga intelektualno prepričati za Boga. Kar pa nočem.

Evangelist namreč v trenutku improvizira in se odziva na vprašanja ljudi; uživa v akciji in zunanjem vizualnem učinku. Prerok, vajen refleksije in priprave, se v takem okolju lahko počuti negotovo. Njegovo delo je subtilno in dolgotrajno, rezultat pogosto vidijo šele kasneje. Medtem ko evangelizator dobi učinek svojega dela v trenutku pogovora. Pastir se osredotoča na ljubezen in sprejemanje vernikov, ki so že v skupnosti; osebno jih spremlja, jim daje podporo in pomaga k duhovni rasti. Širše področje ali ulica ni njegova naravna arena, saj gre za neznane in nepredvidljive okoliščine. Učitelj raziskuje, bere in pripravlja lekcije ter spodbuja, da se naučeno živi v praksi. Pomaga, da ostanemo trdni v veri. Če bi učitelja postavili v vlogo pastirja, bi lahko spregledal čustvene odzive ljudi; njegova struktura in teorija ne bi dala občutka neposredne topline, hkrati pa bi ga tolikšna osebna interakcija izčrpala. Če bi učitelj evangeliziral, bi potreboval več spontanosti in prilagajanja, kar ga lahko sprva prestraši ali izčrpa. Apostol, ko deluje kot pastir ali učitelj, lahko prezre posameznike, ker je osredotočen na širše področje in temelje. Učitelj težko improvizira kot evangelist, ker je vajen strukturiranega poučevanja in priprave.

Torbena Søndergaarda, apostola tega časa, so brez obtožnice zaprli v zapor, kjer je ostal 412 dni, kar opisuje tudi v svoji knjigi “412 days”. Na Dunaju sem ga imela možnost poslušati lansko leto. Ko pridem na tako konferenco, sem vedno v stresu – kje bom sedela, kako bom sedela in kdo bo zraven. Tokrat sem šla sama, zato je bil stres še močnejši. Ker so vmes odmori, na svojih stolih puščamo kakšno rutico, da ohranimo svoje mesto. Ko je začel govoriti o petih službah, sem bila že na varnem, spoznala sem nekaj Slovencev in z njimi sedela. Moj prostor je bil zasidran, skoraj ograjen, kot naše domače slovenske hiše ali kot slovenski karakter. Potem pa nam Torben reče, da moramo vzet svoj stol, vse svoje stvari in se premaknit. Skoraj sem doživela kolaps – skoraj bi šla v boj, kot v tisti najstniški ne. Cela dvorana se je premaknila v štiri skupine tako, da smo gledali drug drugega v nekakšnem kvadratu. Postavili smo se v tisti del, kjer se počutimo najbolj poklicane - evangelisti, pastirji, učitelji in preroki. Potem je pa na zelo interaktiven način razložil vseh 5 služb. Tega ne bom nikoli pozabila.

Od tistega dne sem odšla spremenjena, pomirjena. Nisem poklicana, da bi bila popolna. Vem, da je v meni tudi nekaj drugih služb, ampak čutim, da sem že od rojstva predvsem poklicana k eni. V širšem smislu smo vsi apostoli, kot to razume katoliška tradicija. Ampak ko berem Pismo Efežanom si želim za vsakega, da bi spoznal in se umiril v svojem naravnem okolju, našel sebi enake in oznanjeval evangelij kot Božji pooblaščeni poslanec, poklican na svoj edinsteven način.

Cesar je izbral apostola in ga poslal na neko področje prinašat rimsko kulturo. Dobil je nalogo in pooblastilo. In tudi mi smo dobili tako nalogo, pooblastilo kot pravi Efežanom 2, 10: “Njegova stvaritev smo, ustvarjeni v Kristusu Jezusu za dobra dela; zanje nas je Bog vnaprej pripravil, da bi v njih živeli.” In v Jeremiju 1, 5: »Preden sem te upodobil v materinem telesu, sem te poznal; preden si prišel iz materinega naročja, sem te posvetil, te postavil za preroka narodom.«

Nad vse nas kličem vizijo, strast, ogenj, ki jo je Bog vsadil v nas, da oživi, se ponovo rodi za izgradnjo Božjega kraljestva v katerega smo poslani. Naj vsak od nas spozna svoje naravno okolje, se umiri v njem in najde sebi enake, da bomo kot ekipa delovali v skladu s Tvojim načrtom Bog. Naj vsak z jasno vlogo, prispeva svoje moči in darove, da dosežemo zmago, ki jo Ti želiš za nas in za ljudi okoli nas, kot Jezusova ekipa.
Naj apostoli, preroki, evangelisti, pastirji in učitelji medsebojno sodelujejo, da bo naše delo plodno, srce veselo in Tvoje kraljestvo izgrajeno. Gospod, vodi nas, utrdi nas in napolni z modrostjo, pogumom in ljubeznijo, da bomo vedno najboljša verzija sebe v službi, ki si jo pripravil za nas.