Papež Leon XIV 30. 5. 2026
NAGOVOR PAPEŽA LEONA XIV. ČLANOM KATOLIŠKE KARIZMATIČNE PRENOVE
Avdienčna dvorana Sobota, 30. maj 2026
V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.
Mir z vami!
Vaša eminenca, vaše ekscelence,
dragi bratje in sestre, dobro jutro in dobrodošli! Buenos Dias!
Vesel sem, da se prvič srečam s Katoliško karizmatično prenovo in da pozdravim vse vas, prisotne, pa tudi skupnosti, skupine ter šole molitve in evangelizacije, ki jih predstavljate. Bog je vaše skupnosti resnično blagoslovil s tolikimi darovi, vključno z duhovno vitalnostjo. Pozdravljam tudi voditelje nacionalnih in mednarodnih služb podpore občestva Mednarodne službe Katoliške karizmatične prenove (CHARIS), ki so organizirali to srečanje.
Za Katoliško karizmatično prenovo so bila leta po drugem vatikanskem koncilu čas velike širitve in rasti, vključevanja v življenje Cerkve ter utrjevanja vaših struktur služenja.
Moji častitljivi predhodniki so ta razvoj prepoznali kot veliko darilo Cerkvi. Sveti Pavel VI. je namreč trdil, da za tako vse bolj sekulariziran svet ni nič bolj potrebno kakor pričevanje te duhovne prenove, ki jo Sveti Duh navdihuje v najrazličnejših regijah in skupnostih (prim. Nagovor na Tretjem mednarodnem kongresu Katoliške karizmatične prenove, binkošti, 19. maj 1975).
Sveti Janez Pavel II. je ob poudarjanju vaše značilne osredotočenosti na evangelizacijo dejal: »Sam Duh vas priganja k pričevanju.« Prav tako je pripomnil: »Kako lahko nekdo, ki je okusil Kristusovo dobroto, ostane tih in nedejaven? ... Kristus je naš Odrešenik ... Kako lahko ne evangeliziramo? Še naprej posredujte to gorečnost za evangelij tistim okoli sebe!« (Nagovor za Catholic Fraternity of Charismatic Communities, 7. december 1991).
Benedikt XVI. je tudi po svoje spregovoril o posebnem prispevku, ki ga dajete Cerkvi. Dejal je: »Eden od pozitivnih elementov in vidikov Katoliške karizmatične prenove je prav njihov poudarek na karizmah oziroma darovih Svetega Duha; njena zasluga pa je v tem, da je ponovno priklicala zavest o njihovi aktualnosti v Cerkvi.« (Nagovor na 13. mednarodni konferenci Catholic Fraternity of Charismatic Covenant Communities and Fellowship, 31. oktober 2008)
Tako kot kardinal Suenens v zgodnjih dneh gibanja je tudi papež Frančišek pogosto govoril o vas kot o »poplavi milosti«, ki je »za vso Cerkev, ne le za nekatere« (Molitveno bdenje ob Zlati obletnici Katoliške karizmatične prenove, 3. junij 2017). Na kratko je vašo pot orisal kot »evangelizacijo, duhovni ekumenizem, skrb za revne in tiste v stiski ter sprejemanje odrinjenih na rob družbe« in dodal: »Vse to temelji na čaščenju! Temelj prenove je čaščenje Boga!« (Nagovor na 37. nacionalnem sklicu Prenove v Svetem Duhu, 1. junij 2014).
Tudi sam želim spodbujati odnos medsebojnega spoštovanja, bližine in podpore med Petrovim sedežem ter veliko družino Katoliške karizmatične prenove. V tem okviru bi rad spregovoril o naslednjih ključnih vidikih vaše duhovne izkušnje: krstu v Svetem Duhu, molitvi slavljenja, Božji besedi, občestvu in ljubezni.
Najprej krst v Svetem Duhu. Vaša skupna pot vere ima svoj izvor v osebni izkušnji Svetega Duha, ki je omogočila, da je milost krsta postala dejavna v vsakem izmed vas in vas privedla do jasnega zavedanja Božje ljubezni. To je prva močna izkušnja milosti, ki jo je sveti Avguštin sam doživel po svojem spreobrnjenju in jo je opisal s temi ganljivimi besedami: »Kako sladko mi je bilo nenadoma pogrešati sladkob nečimrnost, kakšno veselje, jih zdaj poditi, ko me je bilo poprej strah, jih izgubiti! Zakaj ti si jih izgnal iz mene, resnična in najslajša sladkost, izganjal si jih in namesto njih sam vstopil vame, slajši od vsake slasti,...« (Izpovedi, IX, 1, 1).
Sveti Duh je tudi vam dal okusiti Kristusovo sladkost. Tudi za vas se je življenje od tistega trenutka spremenilo. Bog ni bil več le ideja, temveč je postal resnični in končni izraz očetovstva. Njegov Duh je prinesel notranjo spravo, mir in svobodo od posvetnih navezanosti ter zatiranje greha. Omogočil je tudi nov pogled, za katerega sta značilna odprtost in upanje do drugih in prihodnosti v gotovosti, da nas nič nikoli ne more ločiti od Kristusove ljubezni (prim. Rim 8,38-39). Iz te izkušnje Svetega Duha izvira notranja želja, da bi bili priče in glasniki njegove ljubezni, ki bi prinašali njegovo tolažbo ljudem, ki jih stiska občutek praznine in osamljenosti.
Molitev slavljenja. Prav iz te prevzemajoče izkušnje Svetega Duha se je začelo novo molitveno življenje, ki se je izražalo v novi sposobnosti spontanega in iskrenega dialoga z Bogom ter v novi odprtosti za slavljenje, čaščenje in zahvaljevanje Njemu. Čaščenje in slavljenje, ki sta tako značilna za vaša srečanja, sta bistveni razsežnosti krščanske molitve. Prav vi ste v zadnjih letih pripomogli k njunemu ponovnemu odkritju ter ju znova postavili v ospredje.
Božja beseda. Obnovljeno izlitje Duha vas je privedlo tudi do živega srečanja s Svetim pismom. Sveti Duh je navdihnil razodeto Božjo besedo in je tudi tisti, ki jo v Cerkvi nenehno ohranja živo in dejavno, tako da odmeva v srcih vernikov, zlasti pri bogoslužju. Sveto pismo je zato za vas postalo čudovit vir duhovne hrane, ki razsvetljuje in tolaži. Prav tako je vir razločevanja, ki vas vodi pri vaših vsakodnevnih odločitvah in daje vsebino skupni molitvi, saj vam omogoča, da se obrnete na Gospoda z besedami, ki jih je navdihnil sam Bog.
Občestvo. Sveti Duh je izvir občestva. Papež Leon XIII. je v različnih dokumentih katoličane spodbujal, naj vsako leto med praznikoma vnebohoda in binkošti molijo devetdnevnico k Svetemu Duhu, zlasti za namen edinosti kristjanov. Dobro se zavedate pomena tega povabila, saj ste videli, da je edinost v Cerkvi sad Duha, ker je, kot trdi sveti Avguštin, Sveti Duh »neko neizrekljivo občestvo Očeta in Sina« (De Trinitate, V, 11, 12). Prav Duh je tisti, ki ustvarja harmonijo med različnimi karizmami in stvarnostmi Karizmatične prenove, ter tudi z našimi brati in sestrami iz drugih krščanskih Cerkva in skupnosti.
In končno, ljubezen. Sveti Avguštin je zapisal, da je Sveti Duh, »ki je sam ljubezen, dan človeku in ga vname za ljubezen do Boga in bližnjega. Kajti človek ne more imeti ljubezni do Boga, če mu je ne da Bog« (De Trinitate, XV, 17, 31). To ste izkusili tudi vi. Prenovljena navzočnost Duha je v vas prebudila novo sposobnost ljubezni, ki jo navdihuje sama Božja ljubezen. Ta ljubezen je usmerjena k Bogu in k vašim bratom in sestram ter navdihuje bližino in sočutje, zlasti do tistih, ki trpijo. Iz Katoliške karizmatične prenove izvira veliko dobrodelnosti za tiste, ki so v stiski, tako na duhu kot na telesu. Zato vas vabim, da ohranite to ljubezen do revnih, ki razkriva pravi Božji obraz.
Dragi prijatelji, zahvaljujem se vam za vašo zavzetost in vas spodbujam, da nadaljujete svoje poslanstvo. Postavite se v službo škofijam in župnijam ter ponudite svoje izkušnje in načine evangelizacije. Zvesto sledite vodstvu svojih duhovnikov in v svojem skupnostnem razločevanju prisluhnite glasovom modrih ljudi, tudi če ne pripadajo vašim skupinam. Gojite harmonijo in sodelovanje med skupnostmi, ki jim pripadate, pri čemer pazite, da nikoli ne podležete želji po samopromociji, iskanju oblasti ali osebnega ugleda. Naj bo Sveti Duh vedno luč in vir moči na vaši osebni in skupnostni poti, Devica Marija, Mati Cerkve, pa naj vas varuje. Sedaj vam s temi iskrenimi občutki rad podeljujem svoj apostolski blagoslov.
Hvala vam.