Dar pobožnosti

»Pobožnost je dar Svetega Duha, ki je velikokrat površno razumljen, v resnici pa se dotika središča naše krščanske identitete in življenja. Dar pobožnosti kaže na našo pripadnost Bogu in našo globoko povezanost z njim, na vez, ki daje smisel vsemu našemu življenju in nas ohranja trdne, v občestvu z njim, tudi v najbolj težkih in mučnih trenutkih.

Odnos, ki se živi s srcem
To vez z Gospodom pa ne razumemo kot neko dolžnost ali neko zapoved. Je vez, ki prihaja od znotraj. Gre za odnos, ki se živi s srcem: je naše prijateljstvo z Bogom, dano nam po Jezusu, je prijateljstvo, ki spreminja naše življenje in nas napolnjuje z navdušenjem in veseljem. Zato dar pobožnosti v nas zbuja predvsem hvaležnost in slavljenje. To je namreč razlog in najbolj pristen smisel našega bogočastja in čaščenja. Ko nam Sveti Duh da zaznati Gospodovo navzočnost in vso njegovo ljubezen do nas, nam ogreje srce in nas skoraj naravno usmeri k molitvi in obhajanju. Pobožnost je torej sinonim za avtentičen verski duh, otroško zaupnost z Bogom, tisto zmožnost moliti ga z ljubeznijo in preprostostjo, ki je lastna tistim, ki so ponižni v srcu.

Dar pobožnosti nas usmerja k drugim
Če nam dar pobožnosti pomaga rasti v odnosu in občestvu z Bogom in nas vodi, da živimo kot otroci, nam obenem pomaga, da to ljubezen razlivamo tudi na druge in jih prepoznamo kot brate in sestre. Tako bomo ob tistem, ki je ob nas, in tistih, ki jih srečamo vsak dan, ganjeni s čustvi pobožnosti. Pri tem ne gre za pietizem. Nekateri namreč mislijo, da pobožnost pomeni zapreti oči, nadeti si narejen obraz, se pretvarjati, da si kot svetnik. To ni dar pobožnosti. Resničen dar pobožnosti namreč pomeni, da se bomo zares lahko veselili s tistim, ki se veseli, jokali s tistim, ki joče, blizu bomo tistemu, ki je sam, opomnili tistega, ki dela napako, potolažili žalostnega, sprejeli in pomagali tistemu, ki je v stiski. Dar pobožnosti je prav tako tesno povezan s krotkostjo, naredi nas namreč krotke, mirne, potrpežljive, v miru z Bogom ter krotke v služenju drugim.

Prositi Gospoda za dar pobožnosti
Sv. Pavel v Pismu Rimljanom pravi: 'Kajti vsi, ki se dajo voditi Božjemu Duhu, so Božji sinovi. Saj niste prejeli duha suženjstva, da bi spet zapadli v strah, ampak ste prejeli duha posinovljenja, v katerem kličemo: 'Aba, Oče!'' (Rim 8,14-15). Prosimo Gospoda, da bi dar njegovega Duha premagal naš strah in naše negotovosti, tudi našega nemirnega in nepotrpežljivega duha; da nas bo lahko naredil za vesele priče Boga in njegove ljubezni; da bomo lahko častili Gospoda v resnici in služenju drugim, s krotkostjo in nasmehom, ki nam ju Sveti Duh vedno daje v veselju. Naj nam Sveti Duh podari ta dar pobožnosti.« 

1. lastnost pobožnega človeka: 
2. rel. versko opravilo, ki ni določeno za vso Cerkev: 

chasidut - duhovna predanost, pobožnost

eusébeia - pobožnost; še posebej evangelijski načrt:

• bogaboječnost, svetost
• spoštovanje, pobožnost
• pobožnost do Boga

• Prav zato prispevajte vso vnemo in tako dodajte vaši veri krepost, kreposti spoznanje, 6 spoznanju samoobvladanje, samoobvladanju stanovitnost, stanovitnosti pravo pobožnost, 7 pravi pobožnosti bratoljubje, bratoljubju ljubezen. 2 Pt 1,5-6
• Zaščitila ga je pred sovražniki in zavarovala pred zasedami nasprotnikov. Silen boj je obrnila v prid njemu, da bi spoznal, kako je pobožnost močnejša kot vse drugo. Mdr 10,12
• Urjenje telesa namreč le malo koristi, prava pobožnost pa je koristna v vsem, ker obljublja življenje, sedanje in prihodnje. 1 Tim 4,8
• Ti pa, Božji človek, béži pred tem. Prizadevaj si za pravičnost, pravo pobožnost, za vero, ljubezen, stanovitnost in krotkost. 1 Tim 6,11
• Če kdo misli, da je pobožen, a ne brzda svojega jezika, temveč vara svoje srce, je njegova pobožnost prazna. Jak 1,26
• Čista in neomadeževana pobožnost pred Bogom in Očetom je to: skrbeti za sirote in vdove v njihovi stiski ter se ohraniti neomadeževan od sveta. Jak 1,27
• Njegova božanska moč nam je podarila vse, kar je potrebno za življenje in pravo pobožnost, prek spoznanja tistega, ki nas je poklical s svojo slavo in odličnostjo. 2 Pt 1,3
• V skrinjah modrosti so reki védenja, pobožnost pa je grešniku gnusoba. Sir 1,25