Dar strahu božjega

»Strah božji ne pomeni, imeti strah pred Bogom. Dobro vemo, da je Bog Oče, ki nas ljubi in želi naše odrešenje; vedno nam odpušča, vedno! Zato nimamo razloga za strah pred Njim. Strah božji je dar Svetega Duha, ki nas spominja, kako majhni smo pred Bogom in njegovo ljubeznijo, in da je naše dobro v izročitvi v njegove roke s ponižnostjo, spoštovanjem in zaupanjem. Ravno to je strah Božji: izročitev dobroti našega Očeta, ki nas ima zelo rad.

Biti otroci v Očetovem objemu
Ko Sveti Duh začne bivati v našem srcu, nam vliva tolažbo in mir. Z njegovo pomočjo se čutimo takšni kot smo: majhni. Z držo tistega, ki vse svoje skrbi in pričakovanja polaga v Boga in se čuti ovit in podpiran z njegovo toplino in močjo, tako kot otrok ob svojem očku. K temu nas usmerja Sveti Duha, da se čutimo kot otroci v objemu svojega Očeta. V tem smislu lažje razumemo, kako strah božji v nas prevzame obliko poslušnosti, hvaležnosti in slavljenja, napolnjuje naše srce z upanjem. Velikokrat nam namreč ne uspe doumeti Božjega načrta in zavemo se, da si sami ne moremo zagotoviti sreče in večnega življenja. Ravno v izkušnji svojih omejitev in uboštva nas Sveti Duh tolaži in nam pomaga razumeti, kako je edina pomembna stvar to, da Jezusu pustimo, da nas vodi v Očetov objem.

Odpreti srce za Božjo dobroto in usmiljenje
Ta dar Svetega Duha zelo potrebujemo. Strah božji nam namreč pomaga, da se zavedamo, da vse prihaja od milosti ter da je naša prava moč samo v hoji za Gospodom Jezusom in v tem, da Očetu pustimo, da izlije na nas svojo dobroto in svoje usmiljenje. Odpreti srce, da bosta dobrota in usmiljenje Boga prišla k nam. Sveti Duh s tem darom odpira naša srca, da lahko k nam pridejo Očetovo odpuščanje, usmiljenje, dobrota, ljubkovanje. Kajti mi smo neskončno ljubljeni otroci.

Strah božji daje pogum in moč
Ko smo prežeti s strahom božjim, smo usmerjeni v sledenje Gospodu s ponižnostjo, poslušnostjo in pokorščino. A ne z držo predaje in pasivnosti, ampak s čudenjem in veseljem; veseljem otroka, ki vidi, kako mu Oče streže in ga ljubi. Strah božji torej iz nas ne naredi boječe in popustljive kristjane, ampak daje pogum in moč. Je dar, ki iz nas dela prepričane, navdušene kristjane, ki ne ostajajo pokorni Gospodu iz strahu, ampak ker jih je ganila in osvojila njegova ljubezen. Biti osvojen z Božjo ljubeznijo, kar je  nekaj zelo lepega. Pustiti se osvojiti tej ljubezni Očka, ki nas zelo ljubi, ljubi nas z vsem svojim srcem.

Alarm pred grehom
Strah božji tudi tudi 'alarm' pred vztrajanjem v grehu. Ko oseba živi v slabem, preklinja Boga, ko izkorišča druge in jih tiranizira, ko živi samo za denar, nečimrnost, oblast ali ponos, takrat v nas strah božji povzroči alarm, preplah. Z vso oblastjo, z vsem denarjem, z vsem tvojim ponosom in nečimrnostjo ne boš srečen. Nihče ne bo odnesel s sabo na drugo stran ne denarja ne oblasti ne ponosa, ničesar. Odnesemo lahko samo ljubezen, ki nam jo daje Bog Oče, gotovosti, ki smo jih z ljubeznijo sprejeli od Boga. Odnesemo lahko samo tisto, kar smo storili za druge. Svojega upanja ne polagajmo v denar, ponos, moč, saj nam te stari ničesar ne obljubljajo. Mislite, da bo pokvarjena oseba srečna na drugi strani? Težko ji bo pristopiti h Gospodu. Pomislimo na osebe, ki živijo od trgovine z ljudmi in suženjskega dela drugih: Mislite, da imajo ti ljudje v svojem srcu Božjo ljubezen? Nekdo, ki trguje z osebami, nekdo, ki izkorišča osebe s suženjskim delom … Nimajo strahu pred Bogom. In niso srečni, niso! Ali tisti, ki izdelujejo orožje za netenje vojn: Ali mislite, da je to obrt? Ti ne pridejo poslušat Božjo besedo. Ti izdelujejo smrt, so trgovci smrti, in delajo na tržnici smrti. Upam, da jim bo strah božji dal spoznati, da se bo nekega dne vse končalo in bodo morali položiti račun Bogu.

V psalmu 34 je zapisano: 'Ta nesrečnik je klical, in Gospod je slišal, iz vseh njegovih stisk ga je rešil. Angel Gospodov utrjuje tabor okrog tistih, ki se ga bojijo, da jih rešuje.' Prosimo Gospoda  milosti, da bi svoj glas združili z glasom revnih, sprejeli dar strahu božjega in skupaj z njimi, oblečeni z usmiljenjem in ljubeznijo Boga, priznali, da je naš Oče, naš Očka.«

STRAH

1. neprijetno stanje vznemirjenosti zaradi neposredne ogroženosti, (domnevno) sovražnih, nevarnih okoliščin:
2. kar vzbuja, povzroča tako stanje: 
3. ekspr., v povedno-prislovni rabi izraža težavnost, mučnost česa: 
4. v medmetni rabi, v zvezi strah in groza izraža zgražanje, ogorčenje: 
   

yirat shamayim - strah pred nebom, pobožnost

yirat Adonai / yirat YHWH - strah pred Gospodom

• izpolnjevanje pravil
• notranja občutljivost za resnico, pravičnost in svetost.

eulábeia - spoštovanje, strah pred božjo voljo, pobožnost.

phobéomai - Bojim se, strahospoštovanje, bojim se, prestrašen sem.

• Ko so se odpravili, je okoliška mesta zajel strah Božji, tako da niso zasledovali Jakobovih sinov. 1 Mz 35,5
• In zgrozili so se v taboru, na polju in med vsem ljudstvom; celó posadka in uničevalno krdelo sta bila zgrožena. Tudi zemlja je zadrhtela – to je bil strah Božji. 1 Mz 35,5
• Strah Božji je navdal vsa kraljestva po deželah, ko so slišali, da se je Gospod bojeval z Izraelovimi sovražniki. 2 Krn 20,29
• Mar ni tvoj strah Božji tvoja opora, tvoje popolno življenje tvoje upanje? Job 4,6
• Ti pa devlješ v nič strah Božji in zavračaš premislek pred Bogom. Job 15,4
• Krona modrosti je strah Gospodov, mir pospešuje in trdno zdravje. (Eno in drugo je Božji dar, ki prinaša mir, oboje povzdigne tiste, ki ga ljubijo.) Sir 1,18