Dar vednosti, spoznanja

Beseda spoznanja razkriva skrite bolezni, skrivne težave, lokacije ali dogodke, duhovna stanja, stvari, ki se dogajajo zdaj ali v preteklosti. Namen teh razodetij je odrešitev, ozdravljenje, obnova. Beseda vednosti pove informacijo, razkrije problem, težavo.

»Ko govorimo o vednosti, takoj pomislimo na človekovo zmožnost, da vedno bolj spoznava stvarnost, ki ga obdaja, in odkriva zakone, ki urejajo naravo in vesolje. Vednost, ki prihaja od Svetega Duha pa ni omejena na človeško vednost, ampak je poseben dar, ki nam pomaga, da preko stvarstva sprejmemo veličino in ljubezen Boga ter njegovo tesno povezanost z vsakim ustvarjenim bitjem.

Stvarstvo kot znamenje neskončne Božje ljubezni do nas
Ko so naše oči razsvetljene z Duhom, se ob lepoti narave in mogočnosti kozmosa odprejo za kontemplacijo Boga. Vodijo nas v odkritje, kako nam vsaka stvar govori o Njem, in kako nam vsaka stvar govori o njegovi ljubezni. Vse to v nas zbuja veliko začudenje in globok občutek hvaležnosti. Je enak občutek, ki ga doživljamo, ko občudujemo umetniško delo ali kakšno drugo čudovito stvar, ki je sad človekove umske sposobnosti ali ustvarjalnosti. Pred vsem tem nas Sveti Duh vodi, da slavimo Gospoda v globini svojega srca ter v vsem, kar imamo in kar smo, prepoznamo neizmeren dar Boga in znamenje njegove neskončne ljubezni do nas.

'Bog je videl, da je zelo dobro'
V prvo Mojzesovi knjigi je ravno na začetku Svetega pismo izpostavljeno, da je Bogu všeč, kar je ustvaril, pri čemer se ponavlja poudarek na lepoti in dobroti vsake stvari. Ob koncu vsakega dne je zapisano: 'Bog je videl, da je dobro.' In če Bog vidi, da je to, kar je ustvarjeno, dobro in lepo, potem moramo tudi mi videti, kako je stvarstvo nekaj dobrega in lepega. In to je dar vednosti. Slavimo Boga in se mu zahvaljujemo, da nam je dal toliko lepote.

Ko pa je Bog ustvaril človeka, v Svetem pismu ne piše: 'Bog je videl, da je dobro', ampak, da je 'zelo dobro'. Približa nas k sebi. V Božjih očeh smo najlepši, najpomembnejši, najboljši v stvarstvu. Še angeli so pod nami, mi smo več kot angeli. Gospod nas ima rad in za to se mu moramo zahvaljevati.

Dar vednosti nas postavlja v globoko uglašenost s Stvarnikom in nas naredi soudeležene v jasnini njegovega pogleda in njegovega presojanja. V tej perspektivi zmoremo v moškem in ženski videti vrh stvarjenja, kot izpolnitev načrta ljubezni, ki je odtisnjen v vsakega od nas in po katerem se prepoznavamo kot bratje in sestre.

Stvarstvo je čudovit dar, ki nam ga je poklonil Bog
Vse to je razlog za vedrino in mir. Iz kristjana naredi radostnega Božjega pričevalca, po vzoru sv. Frančiška Asiškega in mnogih svetnikov, ki so znali slaviti in opevati njegovo ljubezen preko kontemplacije stvarstva. Dar vednosti pa nam obenem pomaga, da ne pademo v nekatere pretirane ali napačne drže. Prva predstavlja nevarnost, da se smatramo kot gospodarji stvarstva. Stvarstvo namreč ni lastnina, do katere se lahko vedemo oblastno, kot je nam všeč; še manj je last nekaterih. Stvarstvo je dar, je čudovit dar, ki nam ga je poklonil Bog, da bi zanj skrbeli in ga uporabljali v korist vseh, vedno z velikim spoštovanjem in hvaležnostjo. Druga napačna drža pa je skušnjava, da bi se zaustavili pri ustvarjenih bitjih, kot da bi to lahko dalo odgovor na vsa naša pričakovanja. Sveti Duh s svojim darom vednosti nam pomaga, da ne podležemo napačnim držam.

Stvarstvo je treba varovati, ne pa se ga polastiti; je dar, ki nam ga je dal Gospod, je Božji dar nam. Mi smo varuhi stvarstva. Ko stvarstvo izkoriščamo, uničujemo znamenje Božje ljubezni. Uničevati stvarstvo je, reči Bogu, da nam ni všeč, da ni dobro, to pa je greh. Varovati stvarstvo pa pomeni, varovati Božji dar, reči Bogu 'hvala' in ne uničevati tega daru. Takšna mora biti naša drža do stvarstva, kajti če bomo mi uničevali stvarstvo, bo stvarstvo uničilo nas. Prosimo Svetega Duha za dar vednosti, da bi bolje razumeli, da je stvarstvo najlepši Božji dar, saj je Bog sam rekel, da je dobro in da je poklon za najboljše, kar je ustvaril, to je, za človeka.«

1. dejstvo, da kdo kaj ve:
2. kar kdo ve:
   // kar se ve sploh:
3. zastar. znanje:
4. zastar. veda, znanost:

znanje, zaznavanje, spretnost, razločevanje, razumevanje, modrost

preroško znanje

znanje, ki ga ima Bog

razsodnost, razumevanje, modrost:

v najvišjem pomenu besede, poznavanje Boga (vključno s poslušnostjo)

gnōsis – znanje, nauk, modrost, vednost, spoznanje

epístamai – vem, poznam, razumem.

epígnōsis – spoznanje določene stvari (usmerjeno k določenemu predmetu); zaznava, razločevanje, prepoznanje, intuicija.

ginṓskō – pridobivam znanje, spoznavam, učim se; aorist: spoznal sem, dojel sem, vem

gnōrizō – naredim znano, razglasim, spoznam, odkrijem.

• Enemu je po Duhu dana beseda modrosti, drugemu v skladu z istim Duhom beseda spoznanja. 1 Korinčanom 12,8
• Zato tudi mi vse od dne, ko smo slišali o tem, ne nehamo moliti in prositi za vas, da bi se izpopolnili po globokem spoznanju njegove volje, v vsej modrosti in duhovni razumnosti, Kol 1,9
• Moje ljudstvo propada, ker nima spoznanja. Oz 4,6